"Z vzpostavljanjem mreže psiholoških svetovalnic bomo prispevali k bolj organiziranemu in učinkovitejšemu varovanju duševnega zdravja. Pri tem pa bomo svetovali ne le tistim, ki se znajdejo v stiski, temveč tudi izobraževali tiste, ki se pri svojem delu srečujejo z njimi, tako strokovnjake v socialnem varstvu, policiji in na primarni zdravstveni ravni," je na današnji predstavitvi projekta dejala njegova vodja Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Posamezniki, pari in družine bodo lahko pomoč pri reševanju duševnih stisk poiskali v eni od devetih svetovalnic, pri tem pa ne bodo potrebovali napotnice. Lahko pa se bodo vključili tudi v različne skupine, tako v skupino za starše, za ločene in za žalujoče.
Projekt bo uveljavljeno in preizkušeno prakso iz Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki že deluje v Ljubljani in Kranju, ter Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, ki deluje v Celju, razširil še v druge kraje, tako v Laško, Postojno, Sevnico, Mursko Soboto, Novo Gorico in Slovenj Gradec.
Tako želijo izvajalci projekta omogočiti bolj enakomerno dostopnost svetovalnih storitev. Pri projektu sodelujejo tudi Slovenski center za raziskovanje samomora, Slovensko združenje za preprečevanje samomora in Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija.
Depresija je med duševnimi motnjami tista, ki je poleg tesnobnosti in reakcije na hud stres najpogostejši vzrok za obisk v primarnem zdravstvenem varstvu, so povedali na današnji predstavitvi. Po podatkih mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prisotna pri približno 14,5 odstotka odraslih bolnikov, ki se zdravijo pri osebnem zdravniku.
Na primarni ravni zdravstvenega varstva po ocenah ne prepoznajo pravočasno in zato ne zdravijo ustrezno kar polovice ljudi z depresijo. Neprepoznana in nezdravljena depresija pa lahko pripelje tudi do samomorilnega vedenja.
