Zanimivosti

Inovacije ključ za prihodnost zdravstvene oskrbe

Oglasno sporočilo
4. 6. 2024, 08.32
Posodobljeno: 4. 6. 2024, 09.41
Deli članek:

Nahajamo se na kritični točki, kjer izzivi evropskega zdravstva ogrožajo socio-ekonomsko stabilnost naše družbe. To ni le zdravstvena kriza, ampak družbena nujnost, ki zahteva sistemske in strateške odzive za preprečevanje negativnih posledic, predvsem pa zahteva sodelovanje. Za vzpostavljanje dialoga je tako ključno povezovanje stroke in odločevalcev, kar je maja na 13. strateški konferenci Vrednost inovacij ponovno omogočil Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, v sodelovanju z Društvom ekonomistov v zdravstvu.

Okrogla miza 13. strateške konference Vrednost inovacij.

V okviru letošnje strateške konference Vrednost inovacij, ki je potekala pod naslovom »Prepoznavanje potencialov v zdravstvenem sistemu za spodbujanje inovacij,« so mednarodno priznani govorci odprli dialog, izpostavili ključne izzive s katerimi se srečujemo na področju implementacije inovacij pri nas in debatirali o morebitnih rešitvah. Slovenija je namreč na področju inoviranja močna, pri implementaciji novih idej pa se kaže vrzel: »Težava je predvsem vgraditev inovacij v celoten zdravstveni sistem. Zato so danes naši sogovorniki na okrogli mizi izpostavljali dosežke in predlagali tudi določene spremembe – od reorganizacije samih institucij, reorganizacije regulatorja, pa do tega, da bi moralo biti okolje bolj naklonjeno inovacijam, da bi jih tudi pacienti z odprtimi rokami sprejeli, z željo da bo njihovo zdravje čim boljše in bo trajalo čim dlje,« je izpostavil Dorjan Marušič, mednarodni svetovalec in moderator okrogle mize na konferenci.

Prednosti in izzivi majhne države

Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies, je ob začetku konference povedal, da je ob pregledu zdravstvenega sistema v Sloveniji razvidno, da se, tako kot drugje v Evropi, sooča z izzivi uvajanja sprememb: »Vendar je sistem dokaj zrel pri prepoznavanju potreb po premiku proti preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu in bi lahko, če bi to postala prioriteta, postal vodilni na tem področju, saj je to sprememba, ki jo potrebuje vsaka država. Slovenija se tu sooča s prednostmi in izzivi majhne države. Prednost je sposobnost hitrega povezovanja relevantnih deležnikov. Izziv pa je, da nekatere spremembe zahtevajo zadosten obseg. Pri tem je pomembno biti povezan z evropsko in globalno mrežo.« Ob tem je še dodal, da je Slovenija na področju zdravstva vodilna v svoji mikro geografski regiji, tako v krogu držav Adriatika, kot v krogu srednjevzhodno evropskih držav. To je lahko tako odgovornost kot tudi priložnost za napredek.

»Kot smo ugotavljali tudi na današnji konferenci, se že vsaj 15 let vrtimo okrog enih in istih problemov. Torej težave ostajajo, rešitve pa tukaj so,« je v nadaljevanju konference še povedal Bogdan Tušar, član upravnega odbora Društva ekonomistov v zdravstvu.

Včasih inovacije v zdravstvu niso pričakovane

V okviru okrogle mize so pod moderatorstvom Dorjana Marušiča prof. dr. Urh Grošelj, dr. med. iz Pediatrične klinike Ljubljana, Iztok Štotl iz UKC Ljubljana, Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenije, Tatjana Jevševar, mag. ekon. in posl. ved., direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter Janez Poklukar, zdravnik in nekdanji direktor UKC Ljubljana, Splošne bolnišnice Jesenice in nekdanji minister za zdravje, razpravljali o inovacijah pri nas.

Urh Grošelj je poudaril, da »se v zdravstvenem sistemu velikokrat pričakuje predvsem, da opraviš serijo nekih rutinskih storitev, skoraj nihče pa od zdravstva ne pričakuje inovacij. V okoljih, ki niso tako naklonjena inovacijam, se  inovatorje celo gleda malce postrani. Menim, da smo dolžni priznati, da tista vodstva zdravstvenih zavodov, ki so neposredno naklonjena inovacijam, opravljajo zelo pomembno delo. Če so pogoji ustrezni, mislim da prinesejo tudi inovacije in obratno.«

Janez Poklukar je izpostavil, da je pri uvajanju inovacij ključna dobro pripravljena strategija: »Izdelan mora biti strateški koncept, kot imamo v Sloveniji na primer ta trenutek strategijo digitalizacije. Potem morajo temu projektu slediti vsi izvedbeni projekti in zaposleni morajo biti v prvi vrsti dobro seznanjeni s tem, kakšni so cilji. Cilji tistih, ki pišejo strategijo in kakšen je namen teh sprememb.«

Ključno je sodelovanje

Tanja Španić je v okviru okrogle mize predstavila še vidik bolnikov: »Inovacije imamo, voljo imamo, zdaj pa mislim, da jih moramo samo čim prej začeti uporabljati. Mogoče nas bo v to prisilila malo tudi zakonodaja, saj je nova regulativa pred vrati, sploh v onkologiji. Mogoče je to lahko izhodišče, kjer bodo tudi zdravstveni sistemi opazili prednost inovacij. Predvsem to, da nam bodo olajšale procese, ne otežile in da bo bolnik bolj v ospredju. Včasih pa so nekatere inovacije tudi posledice predlogov s strani pacientov, tako da se tukaj spet vračam k pozivu, da sodelujemo in pogledamo, kje lahko čim večkrat doprinesemo tudi mi svoj pogled.«