Ko pomislimo na koruzo, se morda najprej spomnimo na krmo za živali, a koruza postopoma znova pridobiva veljavo v kulinariki. Prav je tako, saj v drobnih zrnih skriva veliko vitaminov, beljakovin, mineralov in še bi lahko naštevali.
Nedvomno velja za zdravo in polnovredno živilo, poleg tega pa je slastna in zabavno jo je uživati, kadar se nanjo spomnimo v poletnih večerih ob tabornem ognju in se ob peki družimo s prijatelji in znanci. Naj omenimo, da je v skodelici kuhane sladke koruze (100 gramih) le 143 kalorij, vsebuje pa tudi pet gramov beljakovin in kar devet odstotkov priporočene dnevne vrednosti kalija, kar je toliko, kot ga je v manjši banani. Ne smemo pozabiti omeniti vitaminov B ter visokega deleža vlaknin, teh je kar 16 odstotkov priporočene dnevne vrednosti. Kot so potrdili v eni izmed raziskav na Univerzi v Minnesoti, živilo daje občutek sitosti in je zato tudi nepogrešljivo v času diet.
Predelana do neprepoznavnosti
Slaba stran koruze kot živila je njena predelava. Kadar ni v obliki zrn, iz nje pridobivajo dekstrozo, maltodekstrin, maltozo, ksilitol, polidekstrozo, hidrolizirane rastlinske beljakovine, koruzni sirup, rafinirano koruzno olje in podobno. Zaradi vsega naštetega se mnogi koruzi izogibajo, a vedeti moramo, da če jo uporabljamo v osnovni obliki ali v zrnih, še zmeraj velja za precej zdravo živilo. Strokovnjaki zato svetujejo, naj zmeraj izberemo svežo koruzo ali zamrznjeno sladko koruzo. Dobra izbira so tudi vloženi koruzni storžki ali domače kokice, ali pa zmleta koruza v polnovredni obliki, iz katere lahko pripravimo koruzne žgance ali polento, koruzni kruh oziroma hrustljave tortilje za prigrizek.
