Ob novem vročinskem valu v Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 pozivajo delodajalce, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja zaposlenih. Opozarjajo, da so razmere zadnjih dni, ko temperature znova krepko presegajo 30 stopnji Celzija, še posebej nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev v starosti nad 50 let, ki jih je po majskih podatkih statističnega urada nekaj več kot 31 odstotkov, kroničnih bolnikov, delavcev s čezmerno telesno težo in delavcev, ki opravljajo delo na prostem. "Že vsaka stopinja nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija pa se predvsem v predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša celo od štiri do devet odstotkov. Zato ni prav nobenega razumskega argumenta, da delodajalci v teh pasje vročih dnevih ne bi končno dali na prvo mesto zdravja in varnosti zaposlenih pred lastnim profitom," še izpostavljajo.
Kritične razmere
Razmere so trenutno še posebej kritične v dejavnosti gostinstva in turizma, ki jo je v času epidemije zapustilo več tisoč zaposlenih, tisti, ki so ostali, pa se poleg tega, da poletni meseci pomenijo višek sezone, ko so delavci že v preteklosti opravljali dela prek meja svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti (denimo kuharji, pomivalci posode, picopeki), letos soočajo tudi s preveliko količino dela zaradi pomanjkanja kadra. Podobne razmere so po njihovih navedbah med drugim tudi v dejavnosti trgovine, kjer opažajo, da določeni delodajalci pretiravajo s hlajenjem trgovin, pa v gradbeništvu, kjer se večina dela opravlja na prostem ali v delovnih strojih. V teh dneh z visokim temperaturam so še posebej izpostavljeni tudi komunalni delavci, ki za urejanje zunanjih površin skrbijo ne glede na vremenske pogoje, in tudi zaposleni v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, ki delajo v pisarniških prostorih, kjer se temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno s klimatskimi napravami. "Zaradi tega pogosto pride do tega, da zaposleni trpijo za sindromom bolne zgradbe, ki se odraža s srbenjem in solzenjem oči, poslabšanjem določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu in tako dalje," razmere orisujejo v obalni sindikalni organizaciji.
Nedopustno varčevanje
Obenem opozarjajo tudi na nov trend varčevanja na račun zdravja in varnosti zaposlenih, ko "delodajalci ne uporabljajo obstoječih klimatskih naprav za hlajenje prostorov čez dan z izgovorom, da so te v okvari, v resnici pa je neuporaba teh nov izum varčevanja delodajalcev na plečih delavcev kot posledica izdatne podražitve cen električne energije".
Po Evropi že več smrti
Medtem pa iz različnih koncev Evrope že poročajo o smrti delavcev zaradi vročinskega udara. V skladišču v bližini Madrida je petdesetletnik zaradi vročinskega udara padel v nezavest, temperatura telesa se je povišala na skoraj 43 stopinj Celzija, zato mu reševalci niso mogli več pomagati, prav tako ne moškemu v šestdesetih letih, ki je v Madridu vzdrževal ceste. Umrla sta tudi dva kmetijska delavca v Italiji, ki sta morala delati na soncu, čeprav so bile izmerjene temperature več kot štirideset stopinj.
Sindikati delavcev, tudi slovenski, zato pozivajo k zaostritvi delovne zakonodaje na tem področju. »Evropa mora predpisati najvišje delovne temperature,« poziva evropsko združenje sindikatov.
