Grace Patricia Kelly se je kot tretja od štirih otrok rodila 12. novembra leta 1929 v Filadelfiji. Njen oče je osvojil tri zlate olimpijske medalje v veslanju, uspešen je bil tudi kot gradbinec, enkrat pa je celo kandidiral za župana Filadelfije. Njena mama je krasila več naslovnic, tekmovala v plavanju in bila prva ženska, ki je na Univerzi v Pensilvaniji poučevala telesno vzgojo. Njen stric Walter Kelly je bil znan zabavljač, stric George Kelly pa s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni dramatik.
Z odra pred kamere
Že v mladosti je sanjala, da bo igralka. Po srednji šoli se je odpravila v New York, tam študirala igro in leta 1949 stopila na broadwayske deske (zaradi visokega glasu so jo sicer kritizirali, a ga je z vajo poglobila). Toda zadovoljstva tam ni našla, zato se je odpravila v Kalifornijo, da bi se preizkusila še na velikem platnu. Imela je 22 let, ko je leta 1951 zaigrala v filmu Štirinajst ur Henryja Hathawaya. Videti jo je mogoče le malce več kot dve minuti.
Leto pozneje je skupaj z Garyjem Cooperjem in Lloydom Bridgesom zaigrala v vesternu Freda Zinnemanna Točno opoldne, ki je Cooperju prinesel oskarja za najboljšo vlogo.
750 dolarjev na teden
Leta 1952 je s studiem MGM podpisala pogodbo o sedemletnem sodelovanju. Ta ji je zagotavljala tedensko mezdo 750 ameriških dolarjev in možnost, da vsako drugo leto zaradi gledaliških ambicij preživi v New Yorku. Pod pogodbo je posnela pet filmov, pet od teh na posodo drugim studiem.
Njena tretja filmska vloga je bila v Mogambu iz leta 1953, v katerem je zaigrala s Clarkom Galbom in Avo Gardner. Režiral ga je John Ford.
Hitchcock ji je prinesel slavo
Zares zaslovela je po zaslugi sodelovanja z režiserjem Alfredom Hitchcockom. Ta je potreboval igralko za Kliči M za umor, triler iz leta 1954, potem ko se je njegova prvotna izbira, Ingrid Bergman, zapletla s poročenim režiserjem Robertom Rossellinijem. Kritiki so bili najbolj navdušeni nad njeno vlogo v Hitchcockovem filmu Dvoriščno okno, v katerem je zaigrala ob Jamesu Stewartu, fotografu na invalidskem vozičku, ki z okna svojega stanovanja opreza za sosedi, prepričan, da je eden od njih zagrešil umor. Zaradi te vloge se je morala odpovedati filmu Na pristaniški obali, v katerem se je namesto nje pojavila Eva Marie Saint. Z mojstrom srhljivk je nato posnela še romantično komedijo Ujeti tatu iz leta 1955 s Caryjem Grantom v glavni moški vlogi.
Njena zveza z ruskim oblikovalcem
V tistem času je bila v zvezi z ruskim modnim oblikovalcem Olegom Cassinijem, ki jo je mamil s cvetjem, dokler ni privolila v zmenek z njim. Leta 1954 sta bila kratek čas zaročena, sicer pa naj bi ji pomagal pri stilskih odločitvah, ki so postale njen zaščitni znak. Nič nenavadnega torej, da se je od leta 1954 redno uvrščala na seznam najbolje oblečenih.
Oskar za najboljšo žensko vlogo
Leta 1954 je nastopila v kar petih filmih, najuspešneje v drami Georgea Seatona Podeželsko dekle, v kateri je zaigrala ob Bingu Crosbyju in si prislužila oskarja za najboljšo žensko vlogo, a je šlo na tesno. Leta 1955 v Hollywoodu ni bilo bolje plačane igralke od nje. Njen zadnji filmski nastop je bil v muzikalu Charlesa Waltersa Visoka družba iz leta 1956, v katerem je znova sodelovala s Cosbyjem, v njem pa je zaigral še Frank Sinatra.
Osvojila kneza
Leto dni prej je namreč med filmskim festivalom v Cannesu, kjer je bil predvajan film Podeželsko dekle, spoznala monaškega kneza Rainerja III. Novica, ki je odjeknila januarja 1956, da sta se zaročila, je številne presenetila, saj se nista ravno dolgo poznala. Vest se je 6. januarja celo znašla na naslovnici časnika The New York Times.
Poroka stoletja se je zgodila 19. aprila 1956 v monaški katedrali sv. Nikolaja. Kellyjeva in njeno 66-člansko spremstvo so v Monako prispeli z ladjo, dogodek pa je pokrivalo skoraj 2000 poročevalcev. Poroko je snemal MGM, v Evropi so jo predvajali v živo.
Krasna obleka
Njena poroča obleka je bila umotvor kostumografinje studia MGM Helen Rose. Sešita je bila iz 23 metrov svilenega tafta in 91 metrov svilene mreže. 125 let stara vrtničasta čipka je bila kupljena v muzeju, na tančico pa je bilo prišitih na tisoče drobnih biserov.
Na poroki so stregli tudi poseben koktajl iz enakih mer burbona, grenadina in sveže smetane.
Trije otroci
Leta 1956 je prvič zanosila. Takrat je ustvarila tako imenovano Kellyjino torbico – veliko kvadratasto torbico, s katero si je »ščitila« trebuh in je postala izjemno priljubljena, cenjena pa je še danes. Leto pozneje se je rodila Caroline, z njo pa je bila Monaku zagotovljena neodvisnost od francoske nadvlade. Caroline se je poročila trikrat in ima štiri otroke. Leta 1958 je sledil princ Albert, ki je leta 2005 na prestolu nasledil pokojnega očeta.
Želela se je vrniti pred kamere
Leta 1964 se je hotela vrniti pred filmske kamere, da bi zaigrala v Hitchcockovem filmu Marnie. A v Monaku nad idejo niso bili navdušeni. Ni ji preostalo drugega, kot da se umakne, vloga pa je šla Tippi Hedren. Leto dni pozneje je rodila svojega tretjega otroka, princeso Stephanie.
Skrivnostna prometna nesreča
13. septembra 1982 je Grace Kelly na eni od monaških cest izgubila oblast nad avtomobilom, v katerem je bila tudi 17-letna Stephanie. Avto je s ceste zapeljal po strmem pobočju – kaj se je zares dogajalo, pa bo pa za vedno ostalo zavito v tančico skrivnosti. Zgodilo pa naj bi se tole: princesa Grace se je s hčerko peljala na železniško postajo. Po odlomku iz knjige Jeffreyja Robinsona Rainier and Grace: An Intimate Portrait, objavljeni v časopisu Chicago Tribune, je imel par vozovnice za vlak do Pariza, kjer naj bi 17-letna Stephanie začela obiskovati šolo. Gracein šofer je pripeljal princesin 11 let star rover in se ponudil, da bo vozil, vendar je Grace vztrajala, da lahko to stori sama, saj v avto s prtljago ne bi mogli spraviti treh ljudi. Približno dva kilometra pred mestom La Turbie je Grace zgrešila posebno oster ovinek, zaradi česar se je vozilo znašlo na 120-metrski strmini.
Stephaniejina sestra Caroline je Robinsonu povedala, kaj ji je sestra povedala, da naj bi se zgodilo v avtomobilu. »Stephanie mi je rekla, da je mama kričala, da ne more ustaviti avta … Zavore naj ne bi delovale. Bila je v popolni paniki. Stephanie je zagrabila ročno zavoro, vendar se avtomobil vseeno ni ustavil. Zgrmel je po pobočju navzdol.« Obe so odpeljali v bolnišnico. Stephanie so odpustili že naslednji dan, saj je utrpela le lažje poškodbe. Grace pa je imela hude notranje krvavitve in se ni več zavedela. Umrla je pri 52 letih.
Kap, možganska krvavitev?
V nekem poznejšem intervjuju je Stephanie razkrila, da je Grace bolela glava in da je za trenutek izgubila zavest. Nato je avto začel zavijati in s polno hitrostjo zapeljal čez strmino. Nekaj dni pozneje so zdravniki potrdili, da so pri Grace našli dokaze o možganski krvavitvi. Dr. Jean Chatelain, glavni kirurg v bolnišnici, kjer je bila zdravljena, je za Times opisal njeno stanje. »Če bi se ji to zgodilo doma, bi se usedla in se kmalu počutila bolje – vendar se je zgodilo v avtomobilu.« Domnevajo, da je Grace zamenjala stopalko za plin s stopalko za zavoro ali da za nekaj trenutkov ni čutila nog … Vsekakor je še vse zavito v skrivnost.
