Rudolph Valentino je bil italijanski igralec in plesalec. Bil je eden največjih zvezdnikov nemega filma svojega časa, znan pa je bil tudi kot seks simbol tistega časa – tako zelo, da se ga je oprijel vzdevek latinski ljubimec.
Težko otroštvo in divja najstniška leta
Valentino, čigar pravo ime je bilo Rodolfo Alfonso Raffaello Pierre Filibert Guglielmi di Valentina d’Antonguolla, se je rodil 6. maja 1895 v Castellaneti v Italiji. Imel je 11 let, ko je njegov oče, veterinar, umrl zaradi malarije. Njegovo otroštvo je bilo kar precej težko, saj ni rad upošteval pravil, in tako je imel kar nekaj preglavic. Po končani šoli se je odločil, da bo šel v vojsko, a tam so ga zaradi krhkosti in slabega vida zavrnili. Rodolfo se je tako odločil za študij agronomije, po katerem pa je šel v svet. Mahnil jo je na počitnice v Pariz. Kmalu mu je tam zmanjkalo denarja, zato je moral družino prositi za finančno pomoč, da se je lahko vrnil domov. Ta pariška izkušnja ni bila povsem slaba, saj je do potankosti izpopolnil svoje plesno znanje. Leta 1913 se je, kot mnogi njegovi vrstniki, odločil za selitev čez lužo. Ustalil se je v New Yorku, kjer se je sprva preživljal kot vrtnar in pomivalec posode.
Plesalec za gospe …
Bil je mlad in ambiciozen, pripravljen storiti marsikaj, da bi dosegel svoje visoke cilje. Vrata v svet blišča so se odprla, ko ga je nočni klub Maxim najel za soplesalca za gostje. Postaven in šarmanten plesalec je tako spoznal »prave ljudi«. Tam je spoznal tudi čilsko dedinjo Blanco de Saulles. Ta ga je najela kot vrtnarja, on pa je pričal na sodišču, ko se je ločevala od moža Johna de Saullesa, češ da ji ni bil zvest. Zadeva se je zapletla, ko je Blanca leta 1917 moža ubila. Zaskrbljen, da se bo zapletel v škandal, je Rodolfo zapustil New York.
Začelo se je s tangom
Leta 1918 se je tako ustalil v Los Angelesu, kjer se je posvetil igranju in se sčasoma odločil za psevdonim Rudolph Valentino. Naslednje leto se je poročil z igralko Jean Acker, ki naj bi bila istospolno usmerjena. V tem času mu je uspelo spoznati vplivne ljudi iz filmskega sveta, in tako je imel več uspeha kot v zasebnem življenju pred kamero. Leta 1921 je v filmu Štirje jezdeci apokalipse zaigral Julia, vojna drama pa je zaslovela po prizoru, v kateri z Beatrice Dominguez pleše tango. Zvezda je bila rojena.
Romantični filmi, nenavadna kostumografija
Sledil je niz romantičnih filmov, ki so izstopali po ekstravagantni kostumografiji, ta pa je – v povezavi z izdatnim ličenjem – poudarila Valentinov eksotični videz. Številni moški so zaradi njegovega prijetnega videza dvomili o njegovi moškosti – neki kolumnist mu je celo pripisal odgovornost za »ameriško poženščenost«. Taki komentarji so igralca razjezili, na njegovo priljubljenost pa niso vplivali.
Homoseksualna razmerja?
Pripisovali so mu tudi homoseksualna razmnerja. Nekateri so trdili, da sta bili poroki z Jean Acker in nato z Natasho Rambovo le način, da bi prikril svojo pravo usmerjenost.
Obe naj bi bili namreč istospolno usmerjeni. Po drugi strani pa je imel Valentino več bližnjih razmerij z moškimi, ki so pripomogli k njegovemu uspehu v Hollywoodu. Med njimi naj bi bili tudi režiser filma Štirje jezdeci apokalipse Rex Ingram ter kolega Paul Ivano in André Daven. Večkrat se je govorilo tudi o Valentinovem tesnem in trajnem prijateljstvu z enim od njegovih osebnih vizažistov, Giorgiem Reo.
Tisk v Združenih državah Amerike je besnel nad dvoumno spolnostjo »tujca«, ki je zdaj kradel srca vseh Američank … A ženske so vseeno norele – bil je prvi pravi seks simbol.
Kljub vsemu neskončno priljubljen …
Bil je tako priljubljen, da je škandal zaradi bigamije – leta 1922 se je poročil z Natasho Rambovo, preden se je ločil od Ackerjeve – le okrepil njegovo podobo romantičnega ljubimca. Zakonska zveza z Natasho Rambovo je bila razveljavljena, zato sta se spet poročila leto dni pozneje. Tudi razna namigovanja, da je preveč poženščen, niso spremenila njegove slave … Druga žena naj bi ga imela na kratki vrvici – njej tudi pripisujejo krivdo, da se je pojavil v nekaj slabo sprejetih filmih. Sčasoma na lokacije, kjer je snemal, ni več imela vstopa; pričakovano je leta 1925 sledila ločitev. Naslednje leto je zaigral v svojem verjetno najbolj priljubljenem filmu, Šejkov sin. To je bil Valentinov zadnji film, ki ga je dokončno ustoličil kot legendarnega lomilca src.
Nenadna smrt šokirala ves svet
Kmalu po premieri 23. avgusta 1926 je 31-letni Valentino nenadoma umrl zaradi razjede na želodcu. Čeprav so ga takoj sprejeli v bolnišnico in operirali, je bilo prepozno. Na dan njegovega pogreba v New Yorku so se zgodili prizori prave histerije in fanatizma ter približno 30 samomorov, ki naj bi bili povezani z njegovo smrtjo. Istega dne sta bili organizirani dve pogrebni procesiji, ena v New Yorku, druga v Hollywoodu; ko je 30. avgusta pogrebni sprevod potekal skozi newyorško sosesko, se je pogreba udeležilo okoli 80.000 ljudi.
Kdo je bila ženska v črnem?
V naslednjih letih, od 1927 do 1960, je skrivnostna ženska, zakrita v popolno črnino, na vsako obletnico igralčeve smrti na njegov grob prinašala cvetje. Kdo je bila ta ženska v črnem, niso nikoli razkrili. Tradicijo ženske v črnem ohranjajo še danes, ko na obletnico vsaj ena ženska v črnem prinese rože največjemu lomilcu src v zgodovini.
Rudolph Valentino je veljal za izredno lepega. Imel je neverjetno privlači pogled in nenavaden šarm, zaradi katerega so ga imenovali tudi latinski ljubimec. Bil pa je nekoliko drugačen, bolj moderen in daleč od stereotipnih in že zastarelih lomilcev src, kot sta bila Casanova ali Don Juan. V tem pogledu je bil tudi eden prvih seks simbolov, če ne že pravi objekt poželenja, namenjen množičnemu čaščenju.
Ta njegov čar – in nedvomne igralske zasluge v času, ko je bila kinematografija še v povojih – so ga zapisale med velike igralske legende!
