107 let je pozabljena počivala ob obali Antarktike. Potopljena 21. novembra 1915 je slovita Endurance več kot stoletje burila duhove raziskovalcev; izgotovljena na Norveškem je poleg Ernesta Shackletona prenašala še 27 članov posadke in mačko, na koncu pa premoč priznala ledeni gmoti, ki jo je poslala v objem oceana.
Shackleton je bil ena od osrednjih figur britanskega raziskovanja Antarktike. Potem ko je bila dirka do južnega pola končana, se je posvetil prečenju Antarktike čez pol »od morja do morja«.
Ko je Endurance ukleščil led, konec ni prišel hitro. Led jo je »mečkal« počasi; posadka se je zatekla na belo gmoto in tam dočakala ladjin konec 21. novembra 1915. S pomočjo rešilnih čolnov so dosegli Slonji otok in na koncu Južno Georgijo – pot do slednje velja za Shackletonov največji podvig, saj so prečili 1330 kilometrov razburkanega morja. Preživeli so vsi člani posadke.
Prejšnji mesec – en mesec po 100. obletnici Shackletonove smrti in točno 100 let po njegovem pogrebu – se je na lov za potopljeno ladjo iz Cape Towna v Južni Afriki odpravila odprava Endurance22. V soboto so jo opazili na globini 3008 metrov – dobrih šest kilometrov stran od njene zadnje lokacije, ki jo je začrtal kapitan Frank Worsley.
In čeprav so razbitine ladje v vodi samevale več kot stoletje, je član odprave Mensun Bound pozneje dejal, da bolje ohranjenih še ni videl. Ohranilo se je celo njeno ime na krmi. Vidna so sidra in načeti jambori, vidne so poškodbe na premcu, ki so verjetno nastale, ko je ladja trčila ob morsko dno.