Letalski promet ima zaradi svoje specifike največje tehnične ovire pri prehodu na bolj zelene alternative. Glavni izziv je vzdržljiva baterija, ki bi potnike ali tovor lahko pripeljala dovolj zanesljivo dovolj daleč. Letalo pač ne more »tankati« nekje v zraku, omejeno pa je tudi s težo, ki jo lahko nosi.
Eviation je s svojo tehnologijo zdaj dovolj daleč, da lahko Alice z devetimi potniki na krovu leti eno uro ali približno 440 navtičnih milj daleč. Njena baterija deluje podobno kot tista v mobilnem telefonu ali električnem avtomobilu, polni pa se 30 minut. Alice doseže največjo potovalno hitrost 250 km na uro. Boeing 737, denimo, lahko leti s hitrostjo 588 milj na uro.
Alice je luč sveta ugledala leta 2019 in odtlej šla skozi nešteta preizkušanja. Od decembra lani opravlja zadnje teste na vzletni stezi, kjer ekipa spremlja njeno hitrost, moč ter vitalne sisteme, kot so krmiljenje, zaviranje in preprečevanje zdrsa. Eviation je razvil tri različice prototipa: potniška »commuter« in »executive« ter različico, specializirano za prevažanje tovora. Pri oblikovanju notranjosti Alice je bil glavni cilj potnikom ponuditi najboljšo izkušnjo v tem razredu letal. Kabina je na pogled izredno elegantna in nekoliko futuristična, sedeži so udobni in široki, z obilico prostora okoli vsakega, okna pa so panoramska, z merami kar 56 cm krat 42 cm. Podjetje obenem obljublja za do 70 odstotkov nižje stroške vzdrževanja in obratovanja. Prva naročila so na Eviation že prispela. Dvanajst letal Alice bo v svojo floto uvrstilo mednarodno logistično podjetje DHL.
Niša, ki se širi
Sektor električnih letal še zmeraj predstavlja le delček letalskega prometa, a tudi največji se zavedajo, da bo prehod na trajnostno letenje neizogiben. Zagonska podjetja na tem področju se množijo, prav tako investicije vanj. NASA je tako lani vložila 253 milijonov dolarjev v družbi GE Aviation in magniX, ki naj bi do leta 2035 novo tehnologijo razvili in prenesli v ameriške letalske flote. Boeing je 450 milijonov dolarjev vložil v Wisk Aero, podjetje, ki gradi popolnoma električno, avtonomno potniško letalo, Airbus pa lastna električna letala razvija že od leta 2010.
Kljub hitremu napredku na tem področju pa smo še precej daleč od tega, da bi brez slabe vesti letali po svetu. Čezoceanski leti in velika letala so še leta od »elektrifikacije«. Ne samo zato, ker še nimamo baterije, ki bi jih zmogla dvigniti in ponesti dovolj daleč, ampak tudi zaradi neobstoječe regulacije. Pristojne agencije še nimajo pripravljenih niti jasnih smernic, kaj šele uradnih predpisov.
Prvi korak k temu bodo majhna električna letala, ki se bodo preizkusila na lokalnih in čarterskih letih. Velike zračne ladje, kakršne so Boeingove ali Airbusove, pa lahko po mnenju strokovnjakov pričakujemo čez kakih deset let.
