Lesko pogosto najdemo na vrtovih ali v sadovnjakih, kjer se navadno bohoti posajena ob robovih. Navadna leska je marsikje že začela cveteti, njen cvetni prah pa pri ljudeh z alergijo nanj že povzroča težave. Dodajmo še to, da je cvetni prah leske pomemben vir beljakovin v hrani ličink in mladih čebel.
Najdemo jo povsod po Evropi
Leska je listopadni grm z močno razvejano in gosto krošnjo, ki nas s svojimi plodovi razveseli konec poletja. Ponavadi jo najdemo samoraslo ob gozdnem robu ali na zaraščenih kmetijskih površinah, travnikih ali pašnikih, kjer je primerna tudi za prijetno senco. Razširjena je po celotni Evropi, do Kavkaza na vzhodu in sredine Skandinavije. Navadno zraste kot gost razvejan grm, ki meri največ do 8 metrov v višino ter ima dolge in široke liste.
Moške mačice in ženski cvetovi
Leska je grm, ki jo lahko prepoznamo po spolu. Ko zacveti, ločimo moške in ženske cvetove. Moške imenujemo mačice, ki se razvijejo poleti in nato prezimijo, zgodaj spomladi pa se odprejo. V cvetnih brstih se skrivajo ženski cvetovi, ki zgledajo kot majhne rdeče brazde. Grmi navadno niso samoplodni, zato če jo sadimo na domačem vrtu, poskrbimo, da posadimo dve vrsti. Razmnožujemo jo lahko tudi s podtaknjenci, koreninskimi izrastki ali pa jo cepimo na divjo lesko. V prvih plodovih bomo lahko uživali čez štiri leta.
Če želimo leski zagotoviti primerno rast, ji privoščimo sveža in globoko peščena ilovnata tla, ki so bogata s hranili. Ne mara kislih pa tudi ne kamnitih in suhih tal, saj ima plitek koreninski sistem. Nizke temperature dobro prenaša, a ji kljub vsemu namenite sončno stran in jo v poletnih mesecih po potrebi tudi zalivajte. Leska rodi na okoli 30 centimetrov dolgih poganjkih, zato takšnih letnih poganjkov ne režite. Če so kljub temu pregosti, grm obrežite v teh dneh, a imejte v mislih, da mora imeti grm osem ogrodnih vej. Vsako jesen grm primerno očistite listov in odstranite koreninske izrastke.
