Glasbeno oziroma kulturno udejstvovanje in neformalno izobraževanje je izjemnega pomena za celostni razvoj otrok s posebnimi potrebami. Tako lahko vsak najde svoje močno področje in se izkaže. To tudi pripomore k samozavesti.
Šestnajstletni David Bratić iz Lutrškega sela v novomeški občini je poseben fant: avtist, a izjemno glasbeno nadarjen, kar so odkrili v OŠ Dragotina Ketteja v Novem mestu, kamor prihaja vse od vrtca. Tu je lani končal deveto leto šolanja v posebnem programu, kjer lahko ostane najdlje do 26. leta, potem pa se lahko vključi v kak varstveno-delovni center.
Navdušuje predvsem kot glasbenik, je pa tudi izvrsten računalničar in likovnik. S svojimi talenti navdušuje in razveseljuje tako sebe kot svojo družino, pa tudi učiteljice v šoli. Med njimi je napredka zelo vesela Darinka Pirc, profesorica defektologije, ki je med zaslužnejšimi, da na šoli glasbeno ustvarjajo tako učenci kot učitelji. Že leta pripravljajo tedne s kulturnimi vsebinami, v okviru katerih ne manjkajo glasbeno-gledališke predstave, v katerih sodelujejo oboji. Zaigrali so že predstave Potuj z menoj, Mi skozi čas, Ena ptička priletela, Škrat Gorjanček in druge. Pirčeva vodi tudi vokalno-instrumentalno skupino Kettice, ki jo sestavljajo njihove učiteljice.
POSLUŠA IN KAR ZAIGRA
Prav Pirčeva je prva opazila, da David izstopa na glasbenem področju, in pomagala mu je, da se je tu našel. Spominja se, da je nekaj zapela, pa je takrat 11-letni David melodijo ponovil na ksilofonu.
»Bila sem presenečena. Poskusila sem s težjimi skladbami in zgodilo se je podobno. Fant ima absolutni posluh in izjemen glasbeni spomin. Je tudi perfekcionist, zelo natančen. Oba sva bila navdušena in želela sva še več. Tako se je začelo najino glasbeno učenje in druženje, in napredek je opazen,« pripoveduje Pirčeva, ki zdaj z Davidom intenzivno dela že štiri leta. Vsak dan pride zato uro prej v službo. Dobita se v glasbeni sobi in vadita. Fant, ki ne pozna not in nima nobene formalne glasbene izobrazbe, različne skladbe doma posluša na YouTubu, jih izbere in povezave pošlje svoji učiteljici Darinki, ki ga nato spremlja na kitari. On igra ksilofon, marimbo, zvončke, bobne in klavir.
Skupaj igrata najrazličnejše zvrsti glasbe, kar je Davidu všeč. Začel je s klasiko, na primer Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi, nadaljeval s preostalimi klasiki in drugimi zvrstmi, tako da danes igra ameriške skladbe, italijanske popevke, slovenske ljudske pesmi, madžarski čardaš … Skorajda ni skladbe, ki se je ne bi lotil. Igra pesmi, dolge od dve do tri minute, a tudi peti stavek iz Beethovnove Šeste simfonije, ki je zahtevnejši in precej daljši, mu ne dela težav. Res je neverjeten. Ob srečanju mi je na mojo željo na primer zaigral Montijev Čardaš. Ob igranju sicer rad tudi zapoje.
ZDAJ SE UČI KLAVIR IN TOLKALA
David igra na ksilofon in zvončke, zdaj se uči še igranja na klavir v zasebni glasbeni šoli Gašperja Riflja, v krški glasbeni šoli pa tolkala. »Prav vse ga zanima, res bi bilo škoda, da bi zastal. Znanje srka kot goba,« o njem pove Pirčeva in poudari, da ob Davidu napreduje tudi sama, saj se je prisiljena učiti. »David mi zvečer pošlje skladbo, ki bi jo rad igral, tako da si moram hitro poiskati note in vaditi tudi sama, da ga lahko spremljam na kitari. Učenje je res obojestransko,« pripoveduje navdušeno, vesela, da je odkrila tak talent.
David vedno rad sodeluje v glasbenih projektih šole, pravzaprav ni proslave brez njega. Pripravi tudi glasbene podlage za šolske filmčke. Konec leta je bil nepogrešljiv del ekipe zaposlenih na OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto, ko so pripravili spletni Miklavžev koncert. Drugačnega dogodka zaradi korone in vseh ukrepov na šoli žal niso mogli pripraviti. Pred nekaj leti je s Ketticami odšel tudi na gostovanje v Slavonijo, na Vinkovško jesen, kjer je z učiteljicami sodeloval na enem največjih kulturnih festivalov na Hrvaškem.
BOLJ DRUŽABEN
S pomočjo glasbe je fant premagal tudi mnoge druge težave, ki jih je kot avtist v najstniških letih imel z vključevanjem v družbo. Težko je sodeloval v razredu, zmotil ga je vsak zvok ali šum in tega ni skrival. Težko je navezoval stike z vrstniki in preostalimi. Zdaj je postal bolj družaben in veliko boljše volje. Kot je povedal, mu glasba pomeni vse v življenju, in hvaležen je, da ga v šoli tako prijazno sprejemajo ter mu omogočajo izobraževanje, napredovanje. Vsak dan rad pride v šolo in tega je vesela tudi njegova družina.
Šestnajstletnik pa ima še druge sposobnosti: zelo dobro se znajde za računalnikom. Obvlada razne programe, od powerpointa do programov za snemanje in montiranje filmov, ureja fotografije ter pomaga pri šolskem fotografskem arhivu. Zelo rad ustvarja tudi na likovnem področju – ilustriral je že pravljico.
KULTURNA ŠOLA
Ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto Vida Marolt je ponosna nanj in pohvali njegovo mentorico Darinko Pirc, da se z njim tako z veseljem ukvarja ter na splošno skrbi, da je njihova šola glasbeno res živahna. Skupaj z drugimi učitelji je zaslužna, da je njihova šola, ki jo zdaj obiskuje okoli 130 otrok, pridobila naziv kulturna šola. Upa, da bo tako tudi v prihodnje.
