Vsi prebivalci mesta Leiden na Nizozemskem so bili prepričani, da je ponižna Maria Swanenburg prava svetnica. Živela je skromno, skorajda revno, pa vendar je vedno z veseljem priskočila na pomoč sosedom, sorodnikom in prijateljem, kadar so jo prosili. Varovala je otroke, negovala bolne in stare ljudi in se tudi sicer razdajala, kolikor je mogla, tako da si je prislužila ime "Goeie Mie" ("Dobra Mici").
Nihče dolgo ni ničesar opazil
Maria Swanenburg, kot ji je bilo ime, je bila rojena leta 1839. Poročila se je dokaj pozno za tiste čase, ko ji je bilo skoraj trideset let in v zakonu je rodila pet sinov in dve hčerki. Družina je živela v revni četrti Leidena in ker je bil mož edini, ki je veliki družini prinašal denar, je Mie pomagala drugim družinam, kjer so ji v zahvalo poklonili kakšno obleko ali obutev zanjo ali za otroke ali hrano.
Nihče pa ni slutil, da Dobra Mici ni tako zelo dobra. Na začetku nihče ni ničesar opazil. Ljudje v tistem času, posebej, če so bili revni, so pogosto umirali, ne da bi prej videli zdravnika, ki bi ugotovil, kaj je bil vzrok smrti. In tako se nikomur ni zdelo nič čudnega, ko so ljudje, za katere je skrbela Mici, pač umrli. Vse do trentuka, ko je po nekem pogrebu naenkrat zbolelo več članov družine, ki jim je Dobra Mici na sedmini kuhala čaj. Nekaj jih je umrlo, zdravnik pa je ugotovil zastrupitev z arzenikom.
Števila žrtev ne ve nihče
Zadevo je pod drobbnogled vzela policija in sled jih je kmalu pripeljala do Dobre Mici, ki so jo 15. decembra 1883 zaprli kot glavno osumljenko in jo postavili na sodišče. Tam pa so na dan prišle grozljive podrobnosti. Izkazalo se je, da družina Frankhuizen ni bila edina, katere člani so nenadoma umrli, ko je zanje poskrbela Dobra Mici. Od leta 1864 do 1883, torej skoraj v 20-ih letih je Mici zastrupila vsaj 65 ljudi, od katerih jih je zaradi zastrupitve po ugotovitvah tožilca umrlo 23. Večinoma so bili njeni sorodniki. Drugi menijo, da je njenih žrtev bilo celo več kot 100. Nazadnje so Dobro Mici obsodili zaradi treh umorov.
Njen primer je zbudil veliko zanimanja na Nizozemskem in širše, doma pa je sprožil celo polemiko o tem, ali naj Nizozemska ponovno uvede smrtno kazen, ki so jo ukinili 15 let pred sojenjem. Na koncu je sodišče Mario Swanenburg obsodilo na doživljenjski zapor.
Poslednje sporočilo žrtvam: "Tvoj fris mi je šel na živce!"
Kaj je bil motiv za njene zločine, ni znano, saj ga sodišče ni ugotavljalo. Dolgo časa so verjeli, da naj bi to bil pohlep in da je Mici izpeljala nekakšno zavarovalniško goljufijo ter pobrala denar, vendar je to malo verjetno, ker tega nikoli nihče ni mogel dokazati. Poleg tega pa je njena družina ves čas živela v revščini, sama Mici pa je bila v času, ko so ji sodili, raznim podjetjem dolžna precej denarja.
Eden izmed njenih biografov, Stefan Glasbergen, meni, da je bila v resnici sociopatka, ki je ubijala bodisi iz užitka ali pa "usmiljenja". Obstaja celo mit, da naj bi Dobra Mici svojim žrtvam, tik preden so umrle, zašepetala v obraz: "Tvoj fris mi je šel na živce!"
O Dobri Mici se je kasneje spletlo več zgodb in legend. Dobila je tudi mesto v muzeju voščenih lutk v Amsterdamu, v Leidenu pa je neki proizvajalec alkoholnih pijač po njej imenoval gin, neki pek pa ob petkih pred polno luno prodaja "strupene" kiflje, ki nosijo ime "kiflji Dobre Mici". V mestu je tudi "soba s pobegom" ("Escape Room"), kjer lahko kot detektiv rešujete njen primer. Svoje čase je na njen račun dobro služil tudi fotograf, ki jo je fotografiral v zaporu. Dobra Mici je za rešetkami umrla leta 1915.
