Vrnitev v življenje po diagnozi pljučnega raka je mogoča - če slednjega dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo. Živi dokaz za to je Stanka Tokić, 60-letna udeleženka enega izmed priljubljenih slovenskih resničnostnih šovov. Čeprav je šov zapustila, so jo čez nekaj tednov organizatorji v šov “čudežno” vrnili. V mesecu novembru, ko je boj o ozaveščanju o bolezni raka najmočnejši, je bila nepričakovana povratnica Stanka na posebni misiji - da svojim sotekmovalcem in celotni Sloveniji spregovori o svoji diagnozi pljučnega raka, kjer je bila po šokantni diagnozi prav tako “izgubljena”, a se je nato zaradi pravočasnega zdravljenja lahko vrnila v življenje.
Pljučni rak ne izbira. Za njim sicer res da pretežno zbolevajo kadilci, pa vendar približno 25 odstotkov obolelih v svojem življenju nikoli ni prižgalo cigarete. Zato je pomembno, da smo na simptome pozorni vsi in skupaj širimo ozaveščanje o tej bolezni ter njenem preprečevanju.
Pozornost javnosti je usmerjena na reševanje težav s koronavirusom, zato je pljučni rak pogosto spregledan
Tega se dobro zavedajo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Zato se pogosto poslužujejo neobičajnih ozaveščevalnih akcij, ki bi vzbudile zanimanje javnosti. Zadnja v tem nizu je akcija ozaveščanja s Stanko Tokić, ki je presenetila ljubitelje domačih resničnostnih šovov in splošne javnosti. Stanka je pred slabima dvema letoma opazila, da pogosto kašlja in čuti bolečino v prsih. Ta je bila tako huda, da je tako preprosto opravilo kot je oblačenje puloverja, postalo neznansko težko. Zato se je odpravila do osebnega zdravnika. Ta jo je poslal na slikanje pljuč. Po odvzemu tkiva ni bilo več dvoma o diagnozi. Pljučni rak. Stanko je šokirala, a se ni vdala. Čez dober teden je pričela s sistematičnim zdravljenjem s pomočjo kemoterapije in imunoterapije ter ga po nekaj mesecih, kljub neskončno težkim trenutkom, ki bi marsikoga upehale, uspešno in z nasmeškom dokončala.
Pravočasno zdravljenje prinaša optimistične rezultate
Potencialni bolnik mora biti najprej pozoren na morebitne simptome. Ti lahko obsegajo spremenjen kašelj, težko dihanje, nepojasnjeno bolečino v prsih ali izgubo teže, hripavost, utrujenost in slabo počutje, pljučnico, ki kljub zdravljenju z antibiotiki ne izzveni ali se kmalu ponovi in krvav izmeček. Osnova zdravljenja bolnikov z razsejano boleznijo pljučnega raka je sistemsko zdravljenje. To pomeni ali kemoterapija, tarčna terapija ali pa imunoterapija. Prav slednja deluje povsem drugače kot ostala sistemska terapija, in je močno spremenila potek bolezni pri nekaterih bolnikih z razsejanim pljučnim rakom, prav tako kot tudi pri bolnikih z lokalno napredovanim rakom pljuč.
Kot izpostavlja mag. Mojca Unk, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana, imunoterapijo uporabljajo v sklopu kliničnih raziskav; kot standardno zdravljenje pri določenih bolnikih z nedrobnoceličnim rakom pljuč po kemoradioterapiji; kot standardno zdravljenje razširjenega nedrobnoceličnega raka pljuč kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji s kemoterapijo, odvisno od molekularnih značilnosti bolezni, v kolikor je bolnik za to sposoben; kot standardno zdravljenje razširjenega drobnoceličnega raka pljuč, v kolikor je bolnik za to sposoben. Imunoterapija pomeni prelomnico v sistemskem onkološkem zdravljenju in vliva optimizem, da je pljučni rak premagljiv.
