Zanimivosti

Po 20 letih so odpustili državnega čarovnika - edinega na svetu!

M.K.
3. 11. 2021, 12.21
Posodobljeno: 3. 11. 2021, 12.25
Deli članek:

Mesto na Novi Zelandiji je odpustilo 88-letnega čarovnika, ki ga je zaposlovalo kar dve desetletji.

Wikimedia Commons
Udeleževal se je proslav, protestov in sploh vseh mestnih dogodkov, ki so potrebovali čarovniško prisotnost.

Po 23 letih službovanja v Christchurchu na Novi Zelandiji je mestni svet odpustil Iana Brackenburyja Channella in tako končal vladavino edinega čarovnika na svetu, ki je bil imenovan s strani države.

Od leta 1998 je služboval kot uradni mestni čarovnik in bil zadolžen za izvajanje “čarovniških dejanj in drugih čarovniških storitev” za neobdavčeno letno plačo 14.000 evrov

Službo mu je ponudil takratni predsednik vlade in leta 2009 je prejel celo kraljičino medaljo za zasluge. Njegova vladavina edinega državnega čarovnika na svetu pa se je zdaj končala - deloma zato, ker so se prebivalci Nove Zelandije njegovih čarovniških vragolij naveličali, pa tudi zaradi vrste spornih in neprimernih komentarjev, ki jih je gospod čarovnik na televiziji izrekel o ženskah. 

Profimedia
Mestni svet je preklical njegovo pogodbo, a čarovnik še ne bo odložil svoje špičaste kape.

Aprila je nastopil v lokalni komični TV oddaji o aktualnih temah in se pošalil, da ženske “z zvijačo dobijo moške, ki so neumni”, in svetoval, naj moški “nikoli ne udarijo ženske, saj prehitro dobijo modrice… in povedo sosedom”. 

Kljub neprimernim besedam 88-letnika je jasno, da je bil v preteklosti zelo priljubljen. Rodil se je v Angliji in študiral psihologijo. Poučeval je sociologijo na univerzi nato pa se preselil na Novo Zelandijo leta 1974. Dve leti kasneje je pritegnil pozornost lokalnih prebivalcih Christchurcha, ko je začel prosto nastopati na glavnem trgu. Povzpet na visoko lestev in odet v čarovniška oblačila jim je pridigal o magičnih urokih in prekletstvih. Policija ga je najprej poskusili aretirati, a so lokalni prebivalci s protesti zahtevali njegovo prostost. 

Channell je tako močno zaznamoval otoško mesto, da ga je Združenje direktorjev novozelandskih umetniških galerij leta 1982 razglasilo za živo umetnino. Temu je sledilo pismo predsednika vlade Mika Moora, ki ga je leta 1990 prosil, naj nujno razmisli, če bi postal uradni državni čarovnik. Channell je sprva svoje storitve za državo opravljal brezplačno, leta 1998 pa je privolil v plačilo. Skoraj četrt stoletja se je udeleževal kulturnih srečanj in demonstracij ter celo imenoval vajenca.

Nad prenehanjem pogodbe uradnega državnega čarovnika je bil Channell jasno razočaran, a obenem mu je to vlilo nove energije. “Še vedno bom nadaljeval z delom. Morali bi me ubiti, da bi me ustavili,” je komentiral.

Profimedia
Več desetletij je bil izjemno priljubljen s strani lokalnih prebivalcev.