8. decembra 1895 je časopis Boston Sunday Post objavil članek z naslovom "Čudeži sodobne znanosti", ki je šokiral bralce po vsej Ameriki. V njem je bila opisana vrsta "človeških čudakov", ki naj bi jih preučevali britanski znanstveniki. Čeprav so bile nekatere od teh zgodb manj verjetne kot druge, se je srhljiva zgodba o Edwardu Mordraku zdela resnična.
Mordrake je bil lep angleški plemič, opisan kot "glasbenik redkih sposobnosti". Toda čeprav je bil obdarjen z lepim videzom, ustvarjalnimi sposobnostmi in izjemnim intelektom, je bil tudi preklet z drugim obrazom na zadnji strani glave. Ta strašni obraz ni bil le sposoben samostojnega govora, ampak je Mordraka tudi več dni neusmiljeno mučil.
PEKLENSKI OBRAZ
Strašljiva zgodba opisuje Mordrakov drugi obraz kot "lep kot sanje, grozljiv kot hudič". Kadarkoli je Mordrake jokal, se je njegov drugi obraz "smehljal in posmehoval". Imel naj bi tudi inteligenco "zlobne vrste". Vse to je potrdilo zelo uradno zveneče "Kraljevo znanstveno društvo".
Mordrake naj ponoči ne bi mogel spati, saj naj bi mu njegov "hudičev dvojček" vse do zore šepetal "stvari, o katerih se govori le v peklu". Ker ni videl izhoda iz svoje stiske, si je pri 23 letih vzel življenje in pustil pismo, v katerem je zahteval, da preden ga pokopljejo, uničijo obraz, "da ne bi še naprej grozljivo šepetal v mojem grobu".
MIT ALI RESNICA?
Strašljiva zgodba Edwarda Mordraka je dobila dodaten zagon leta 1896, ko sta oftalmologa George M. Gould in Walter L. Pyle njegov primer vključila v svojo knjigo Anomalies and Curiosities of Medicine. Dejstvo, da sta o njem pisala dva legitimna zdravnika, je še povečalo njegovo verodostojnost. Zato ni čudno, da so mnogi verjeli, da je ta urbana legenda resnična.
Toda leta 2015 je Alex Boese iz Muzeja prevar razkril, da izvirnega članka iz leta 1895 nista napisala verodostojna zdravnika ali novinarja, temveč avtor znanstvenofantastične literature Charles Lotin Hildreth.
Poleg tega obstajajo tudi drugi indici, ki kažejo, da je bila zgodba o Mordraku popolnoma izmišljena, vključno z dejstvom, da je kot vir bilo navedeno "Kraljevo znanstveno združenje" - organizacija, ki ni obstajala. Poleg tega je bil Hildrethov članek prvi, v katerem se je kateri od medicinskih primerov, ki jih je opisal, pojavil v kakršni koli literaturi.
Hildrethov članek v časopisu Post bi verjetno moral biti veliko strožje pregledan ali pa jasneje izpostavljen kot znanstveno-fantastično delo - zlasti ker je vseboval tudi druge bizarne stvaritve, kot je "norfolški pajek" s človeško glavo in šestimi kosmatimi nogami.
Vendar pa se je Mordrakeova grozljiva zgodba očitno zdela med vsemi najbolj verjetna. In ko je bila ponovno objavljena, je zaživela svoje življenje - tako kot Mordrakov obraz.
RESNIČNI PRIMERI
Novica o človeku z dvema obrazoma se je hitro razširila po svetu, saj je ravno prav nenavadna, da lahko verjamemo, da bi tak človek lahko obstajal - no, razen "hudičevih nagnjenj" druge glave. Strokovnjaki v medicini so zato začeli pojav preiskovati. Podobne anomalije podvojitve lobanje ali delov obraza so sicer pri živalih znane - npr. dvoglava kača.
Kitajec Chang Tzu Ping, ki si ga lahko ogledate na spodnjem videoposnetku, se je rodil z dodatnim obrazom, ki je bil sestavljen iz jezika, nekaj zob ter grobe lobanje, ki je nakazovala oči, nos in ušesa. Ustnice druge lobanje se niso premikale samostojno, pač pa istočasno z usti na glavnem obrazu.
Nenavadnega človeka so v rojstni vasi imenovali Chang dvoglavi, otroci pa so se bali, da je pošast. Ko je bil star 40 let, je skupina ameriških vojakov na Kitajskem odkrila njegov primer in ga pripeljala v ZDA, kjer so mu operativno odstranili drugi obraz. Po posegu se je vrnil v rodno vas in nadaljeval z običajnim življenjem.
DVOGLAVI MEHIČAN
Znan je tudi primer Pasquala Pinona, dvoglavega Mehičana, ki je bil velika atrakcija v cirkusu Sells Floto v začetku 20. stoletja. Njegovo zgodbo obkrožajo mnoge skrivnosti. Ugiba se, da je bil v resnici teksaški železničar, ki je trpel za hudim benignim tumorjem, ki mu je zrasel na vrhu glave. Leta 1917 ga je odkril cirkuški promotor, ki pa ni bil v celoti zadovoljen z veliko tvorbo. V želji po večji senzacionalnosti mu je izdelal lažni obraz iz voščenega odlitka, ki ga je Pinon nato nataknil na tumor.
Nekateri sicer trdijo, da je bila maska izdelana iz srebra in kirurško vdelana ter da je celo povzročila, da je njen nosilec znorel. Domneva se, da se je nekega dne nastopanja v cirkusu naveličal in se vrnil v svoje življenje delavca.
