KAKO SE IZOGNITI PREHITRIM ZAKLJUČKOM IN SENZACIONALIZMU
"Obsežnost vprašanja, ali smo sami v Vesolju, in zanimanja javnosti o tem, odpira možnost, da bo potrebno več kot le poročanje o rezultatih opazovanj ali namer znanstvenikov," še poudarjajo. Zato je potrebno določiti nabor "objektivnih standardov" za kriterije, kaj sploh šteje kot dokaz o zunajzemeljskem življenju in "najboljših praks" za sporočanje teh dokazov javnosti. Pri tem mora biti osnovno vodilo izogibanje senzacionalnosti in navajanje samo znanih in preverjenih dejstev.
"ODKRITJE ŽIVLJENJA NA MARSU" JE BILO PREURANJENO
Leta 1996 je odkritje meteorita, ki je izviral z Marsa, in v katerem so našli "bakterijam podobne fosile", sprožilo senzacionalne objave v medijih, takratni ameriški predsednik Bill Clinton pa je odkritju namenil celo poseben nagovor naciji. Do danes ni potrjeno, da gre v resnici za fosilizirane bakterije in torej zaresen dokaz o zunajzemeljskem življenju.
POROČANJE PO LESTVICI
Znanstveniki so v članku predlagali lestvico morebitnih odkritij, ki bi imela več stopenj, začenši z zaznavo zanimivih signalov, ki kažejo na biološko aktivnost, in z najvišjo stopnjo - detaljnimi opažanji in potrditvijo.
Z uvedbo tovrstne lestvice bi lahko jasno skomuniciali vsako odkritje in se pri tem izognili enostavnima "da" ali "ne" ob vprašanju ali so naleteli na zunajzemeljsko življenje.
Podoben sistem so znanstveniki že določili za sporočanje o morebitnih trčenjih nevarnih asteroidov, ki po njihovem mnenju v enaki meri zanima javnost, brez nevarnosti senzacionalizma. V primeru asteroidov do najvišjega dela lestvice, "zagotovo trčenje" na srečo še nismo prišli. In ker so tovrstna trčenja kataklizmičnih razsežnosti majhna, zelo verjetno še nekaj časa ne bomo. Razen, če nas kaj preseneti ...