Dinozavri so, odkar vemo zanje, burili človeško domišljijo. Skoraj ga ni otroka, ki ga v nekem trenutku niso navduševali ali strašili. Filmi iz serije Jurski park so bili prav zaradi tega velikanske uspešnice. Vendar se iz njih razen prekrasnih posebnih efektov in upodobitev dinozavrov o teh starodavnih velikanih (čeprav večina ni bila velikih, kot boste videli) nismo ravno naučili.
1. ČASOVNO SMO BLIŽE TIRANOZAVRU KOT STEGOZAVRU
Dinozavri so živeli v obdobju imenovanem Mezozoik, ki se deli na tri podobdobja Trias, Juro in Kredo. Mezozik se je začel pred 252 milijoni let, končal pa pred 66 milijoni let. Doba dinozavrov je tako trajala več kot 180 milijonov let (za primer - sodobni človek živi na Zemlji okoli 100.000 let). Tako dolgo dobo je težko "razumeti". In čeprav so mnogokrat nekateri dinozavri upodobljeni skupaj, pa jih v resnici delijo milijoni let. Tako smo ljudje strašnemu Tiranozavru (T-Rexu) časovno bližje kot Stegozavru. Kljub upodobitvam na slikah se ta dva starodavna velikana nikoli nista srečala, kaj šele spopadla.
2. DANES ŽIVI VEČ DINOZAVROV KOT LJUDI
Čeprav piščanci v primerjavi s strašnim T-Rexom pri ljudeh večinoma ne vzbujajo groze, pa so njihovi najbližji sorodniki, ki živijo še danes. Pravzaprav so vsi ptiči - od kolibrija do noja - danes živeči dinozavri. Ocenjujejo da na svetu živi od 50 do 400 milijard ptičev, ljudi pa okoli 8 milijard. Tehnično gledano, tako tudi vsakič, ko zagrizete v slastno pohano bedro, zagrizete v dinozavra.
3. VELIKAN Z ZA OREH VELIKIMI MOŽGANI
Stegozaver je bil eden velikih dinozavrov, ki si ga prepoznamo po velikih ploščah na hrbtu in repu s strašnimi bodicami. Dolg je bil do 10 metrov in težek okoli 2 toni. Kljub temu so vso to gmoto mišic nadzorovali možgani komaj kaj večji kot oreh. Lahko domnevamo, da stegozaver ni bil ravno Einstein med dinozavri. Velike plošče na njegovem hrbtu pa zelo verjetno niso bile namenjene obrambi, pač pa hlajenju. Bile so namreč prepredene s krvnimi žilami.
4. BREZ PLINSKE MASKE BI TEŽKO ZDRŽALI ZA NJIMI
Največji dinozavri so bili izključno rastlinojedi. Velikanski zavropodi z dolgimi vratovi in repi, so lahko dosegali dolžine do 30 m in tehtali več kot 100 ton. Njihovi želodci so bili nekakšne "sobe za fermentacijo". In ker je bilo v njih veliko bakterij, ki so razgrajevale rastlinsko hrano, so te proizvedele tudi veliko plinov, ki jih je bilo seveda potrebno sprostiti. Tako domnevajo, da so ti velikani neprestano "prdeli". Lahko si mislite, da ti prdci niso bili majhni.
5. VEČINA DINOZAVROV JE BILO MAJHNIH
Čeprav ob misli na dinozavre najprej pomislimo na velikanske živali, pa jih je velika večina bila precej majhnih. Tudi med današnjimi živalmi so velikani prej izjeme kot pravilo. Da paleontologi največkrat najdejo kosti velikih dinozavrov, pa je to zato, ker majhne kosti veliko hitreje razpadejo kot velike. Eden najmanjših najdenih dinozavrov, Anchiornis, ni bil večji od goloba, pa tudi "strašni" Velociraptor, ki se ga spomnimo iz Jurskega parka, v resnici ni bil večji od purana.
6. DINOZAVRI SO "STARI" MANJ KOT 200 LET
Prve kosti dinozavra, ki so jih odkrili, so pripadali velikanskemu Megalozavru. Tudi njegovo ime pomeni "Velikanski kuščar". Našli pa so jih okoli leta 1820. Šele dvajset let kasneje, ko so raziskovalci ugotovili, da gre za popolnoma nove, čeprav izumrle živali, so celotni skupini dalli ime - dinozavri. Ime si je izmisllil angleški paleontolog Sir Richard Owen leta 1842. Besedo "dinozaver" lahko prevedemo kot "Strašni kuščar".
7. KOT DOSTIKRAT - ŽENSKO DELO JE SPREGLEDANO
Pionirsko delo na področju raziskovanja življenja v Mezozoiku - predvsem morskega življenja - je opravila ženska. Angleška paleontologinja Mary Anning je bila ena prvih paleontologov (raziskovalcev davne preteklosti) nasploh. In prav ona je prva našla ostanke morskih prebivalcev tistega časa, ihtiozavrov in pleziozavrov. Žal je njeno delo bilo dostikrat neopaženo in "skrito v bleščavi" njenih moških kolegov, ki so pobirali smetano.
8. VELIKO O DINOZAVRIH IZVEMO IZ NJIHOVIH KAKCEV
Veliko lahko danes o dinozavrih veliko izvemo iz njihovih kosti in zob. Niso pa to edini deli dizozavrov, ki so se ohranili skozi dolge milijone let. Zdaj že vemo, da so nekateri dinozavri bili bolj ali manj pokriti s perjem. Veliko o njih pa izvemo iz njihovih - kakcev. Koproliti se imenujejo njihovi okameneli iztrebki. Iz njih pa lahko znanstveniki dobili podatke o tem, kaj so dinozavri jedli.
9. NISO VSI DINOZAVRI DINOZAVRI
Medtem ko so dinozavri hodili po zemlji, so v zraku vladali pterozavri, v morjih pa pleziozavri. Čeprav so vsi "zavri", pa so tehnično gledano dinozavri samo kopenske živali iz te velike družine. Leteči velikan Pterodaktil tako ni dinozaver. Je pa seveda njihov sorodnik.
10. SO ŽIVELI DO 300 LET?
Na podlagi spoznanj, kako rastejo kosti tako pri današnjih sesalcih kot plazilcih, so znanstveniki dolgo domnevali, da so največji dinozavri lahko živeli tudi do 300 let. Z novejšimi spoznanji so morali to številko kar precej znižati. Čeprav je mogoče, da so nekateri dinozavri lahko doživeli tudi precej več kot 100 let, pa danes znanstveniki večinoma menijo, da so tudi največji dinozavri dočakali večinoma od 75 do 85 let.
