Leta 1953 je v ZDA imelo televizor komaj vsako drugo gospodinjstvo. Kljub temu je nacija v tistih časih bila na vrhuncu obsesije, ki so jo podžigali mediji.
TELEVIZJSKE ODDAJE, STRIPI, KNJIGE ...
Človeštvo se je v tistem času šele pripravljalo na prvi korak v vesolje. Sputnikov let je bil še štiri leta daleč, Gagarinov pa osem. Kljub temu so bili filmi, televizijske oddaje, stripi, revije, knjige in celo pesmi, ki so jih poslušali po radiu polni "letečih krožnikov" in zgodb, povezanih z njimi. Skoraj ga tako ni bilo Američana, ki ne bi verjel, da na Marsu obstaja življenje in da leteči krožniki prihajajo od tam - ali pa vsaj iz Venere.
8. julija tega leta sta dva brivca iz Atlante Edward Watters in Tom Wilson razburjena poklicala policijo in prosila za pomoč. Policisti, ki so prišli na severni konec mesta, so tam našli mlada fanta, ki sta jim povedala nenavadno zgodbo. Vozila sta se po cesti in nenadoma na njej zagledada rdeč disk, okoli katerega so skakala majhna bitja. Ker sta vozila precej hitro, sta kljub zaviranju eno od teh bitij zadela z avtomobilom, ostala pa so skočila v rdeči disk, ki je šinil v nebo. Policistom sta tudi pokazala bitje, ki sta ga zadela.
Bitje je bilo majhno, a podobno človeku, vendar zelene barve. Bilo je mrtvo. Fanta sta policistom tudi pokazala mesto, kjer je stal leteči krožnik. Tam je asfalt bil počrnjen v obliki kroga. Njuna zgodba je seveda v hipu prišla v javnost. Policijo so kmalu zatem klicali mnogi prebivalci Atlante in okolice, ki so opisovali, da so videli prav takšen leteči krožnik, kakršnega sta opisala fanta. Tako je njuna zgodba dobila dodatno verodostojnost.
"ČE JE PRIŠLO Z MARSA, POTEM IMAJO NA MARSU OPICE"
V nekaj urah je vest postala mednarodna. Revija Life, ena od najbolj cenjenih ameriških revij je v Atlanto poslala ekipo, ki je na mestu pristanka letečega krožnika in nesreče posnela vrsto impresivnih fotografij, s katerimi je pospremila dolg članek o dogodku, v katerem je velik del bil namenjen intervjuju z mladima brivcema.
Policisti so poprosili profesorja za anatomijo z univerze Emory, naj truplo domnevnega Marsovca preišče. Nekaj ur kasneje je profesor sporočil: "Če je prišlo z Marsa, potem imajo na Marsu opice." Truplo domnevnega Nezemljana je namreč prepoznal kot truplo opice iz vrste Rezus, z odrezanim repom, odstranjenimi dlakami in pobarvano z jedilno zeleno barvo.
Nedolgo zatem sta Watters in Wilson priznala, da sta si privoščila potegavščino. Od prijateljev sta namreč dobila truplo mrtve opice, ji s kemičnimi preparati odstranila dlako in ji odrezala rep, truplo pa prebarvala. Črni "odtis letečega krožnika" pa sta v asfalt vžgala z brenerjem.
Policija je Wattersa kaznovala s 40-imi dolarji kazni zaradi "povzročanja zastoja na avtocesti", truplo "Opice z Marsa" pa je danes razstavljeno v mini muzeju Georgijskega preiskovalnega urada - državne agencije za preiskovanje kriminalnih dejanj - skupaj s članki, objavljenimi v ameriškem časopisju.
