Od daleč se ta palača zdi kot nekakšen križanec med budističnim templjem v Angkorju in Gaudijevo katedralo La Sagrada Familia v Barceloni. Ko pogledamo pobliže, pa opazimo da je narejena iz drobnih kamenčkov, kot nekakšna slika, ki bi jo narisal impresionistični slikar. Stebri, prostostoječi loki, oboki in votline, skrbno izdelani iz proda, sestavljajo 26 m dolgo in 10 m visoko palačo, imenovano "Palais Ideal" ("Idealna palača").
Človek bi pomislil, da je palača delo kakšnega nadrealističnega arhitekta, ki ga navdušujejo dela Dalija, vendar je palača delo človeka, ki ni imel nikakršne izobrazbe iz arhitekture ali umetnosti. Palača je plod njegove domišljije in trdega dela.
Ferdinand Cheval (1836-1924), francoski poštar je začel z delom konec 19. stoletja. Kot pravi zgodba, se je vse začelo leta 1879, ko je raznašal pošto in se spotaknil ob neki kamen.
"Nekoč sem sanjal, da sem naredil palačo ... grad ... votlino ... Ne znam dobro povedati," je Cheval nekoč povedal zgodbo. "Nikomur nisem pravil o tem, ker sem se bal posmeha, pa tudi sam sem se sanjam smejal. Potem pa me je čez petnajst let, ko sem že skoraj pozabil na sanje in o njih nisem razmišljal, nanje spomnilo moje stopalo. Spotaknil sem se in skoraj padel. Hotel sem vedeti, ob kaj sem se spotaknil ... In bil je kamen tako čudne oblike, da sem ga spravil v žep, da ga bom lahko kasneje v miru občudoval. Naslednji dan sem se zopet vrnil na tisto mesto. Našel sem še več kamnov, še lepših. Zbral sem jih in bil prevzet. Bil je navaden peščenjak, ki ga je oblikovala voda in utrdil čas in je postal trd kot prod. Predstavlja nenavadno skulpturo, ki je človek ne more posnemati, predstavlja vsako žival, vsako karikaturo. Rekel sem si: če lahko Narava ustvari takšno skulpturo, bom jaz gradil in dodal arhitekturo."
V naslednjih 34 letih je iz kosov peščenjaka ustvarjal palačo in kljuboval kritikam in posmehovanju svojih sosedov iz majhnega kraja Hauterives, okoli 30 km iz Lyona v Franciji. Potiskajoč svoj poštni voziček je na 42 kilometrov dolgi poti, po kateri je raznašal pošto, zbiral kamenčke in počasi gradil svojo palačo. Pri tem mu nihče ni pomagal.
Sčasoma so kritike prerasle v občudovanje in za Idealno palačo je zvedelo vedno več ljudi, ki so začeli prihajati v Hauterive, da bi si jo ogledali.
Cheval je vse arhitekturno in umetniško "znanje" pridobil iz revije Le Magazin Pittoresque o umetnostni zgodovini in arhitekturi. V njej je našel navdih iz različnih stilov in obdobij in pomešal kitajske, alžirske ter severnoevropske vplive ter ustvaril fantazijsko zgradbo, grad iz votlin. "Včasih razmišljam, če me ni preveč zaneslo v fantastične sanje, ki presegajo domišljijo," je nekoč rekel Cheval.
Sam je želel, da bi palača bila tudi njegovo poslednje bivališče, ker pa so mu oblasti to prepovedale, si je na krajevnem pokopališču sam zgradil grobnico. Takrat je bil star 80 let. V palači pa je pustil sporočilo:
"Nisem bil gradbenik, nikoli nisem znal vihteti zidarske lopatke, nisem bil kipar. Dleto je bilo zame uganka; da ne omenjam arhitekture, področja, na katerem sem bil popoln ignorant ... Vse kar vidiš, mimoidoči, je delo nekega podeželana, ki je iz svojih sanj ustvaril kraljico sveta."