Šentjanževko zlahka prepoznamo po živorumenih cvetovih, ki se dvigajo proti soncu, cveti od julija pa navadno vse do sredine septembra. Je trajna zelika, ki zraste do višine 70 centimetrov in uspeva skoraj povsod, še najbolje pa se počuti ob slabi, sušni prsti, zato jo pogosto srečamo tudi ob poteh, na nasipih, ob gozdnih jasah …
Spoznajmo pozitivne učinke
Šentjanževka je najbolj poznana po svojih psihotropnih lastnostih, ki vplivajo na duševno dejavnost. Ima pomirjujoče učinke, odpravlja tesnobo in strah, odžene malodušje in brezvoljnost, tudi slabo počutje. Manj znano je, da odlično deluje tudi ob izgubi teka in nespečnosti.
Prehod v menopavzo
Ženske se v času prehoda v menopavzo srečujejo z različnimi težavami, med katerimi so najbolj izraziti vročinski oblivi in pogosta nihanja razpoloženja. Če si želite naravno pomoč, je šentjanževka prava izbira. Številnim pa pripravki iz šentjanževke pomagajo tudi ob predmenstrualnem sindromu.
Glavoboli in blage migrene
Šentjanževka je odlična rešitev za ljudi, ki jih pogosto mučijo glavoboli. Učinki pripravkov iz šentjanževke sicer ne bodo tako izraziti kot pri protibolečinskih tabletah, a zdravilci pravijo, da je ob kroničnih glavobolih smiselno opraviti kuro s šentjanževko. Ta bo pomirila stanje in delovala dolgoročno, prav tako bo manj neprijetnih stranskih simptomov.
S šentjanževim oljem nad opekline
Precej dobro poznano je šentjanževo olje, a številni ne vedo, v katere namene ga je primerno koristiti. Uporablja se lahko pri težavah z išiasom; olje se vsak dan nežno vtira na oboleli predel. Pomaga tudi ob migreni in težavah z mokrenjem postelje. Zunanje je šentjanževo olje nepogrešljivo pri celjenju ran in opeklin, še posebno dobro skrbi na tonus kože, deluje pomirjujoče in blago antiseptično. Strokovnjaki so potrdili, da vsebuje tudi več antibiotikov, med katerimi sta imanin in hiperforin, ki sta učinkovita proti kužnim klicam na koži. Imanin učinkuje tudi na ožilje, znižuje krvni tlak ter poveča hitrost in globino dihanja.
