Ettore Majorana je bil eden največjih italijanskih fizikov moderne dobe. Rojen v Cataniji na Siciliji leta 1906, je že kot mlad kazal veliko zanimanje za naravoslovne znanosti. Ko je končal študij, je začel delati v slovitem laboratoriju fizika Enrica Fermija in se ukvarjal z jedrsko fiziko in relativistično kvantno mehaniko.
Po njem sta imenovana neka enačba (Majoranova enačba) in atomski delec (Majoranov fermion). Kako zelo ga je cenil sam Enrico Fermi, Nobelovec, eden največjih znanstvenikov vseh časov, pove tale njegov stavek: "Obstaja več kategorij znanstvenikov, nekateri iz druge ali tretje vrste delajo, kot najboljše znajo, pa vednar ne pridejo visoko. Potem pa je tu še prva vrsta - tisti, ki pridejo do pomembnih odkritij, temeljnih za napredek znanosti. Še nad njimi pa so geniji, kot sta bila Galilei in Newton. Majorana je eden od njih."
Leta 1937 je Majorana napovedal, da lahko v naravi obstajata tako navadna snov in njena druga verzija, "antimaterija". Prvo lahko vidimo vsepovsod v našem Vesolju, druga je izjemno redka. Če se ti dve snovi srečata, se medsebojno izničita v bleščečem blisku čiste energije in svetlobe.
Skrivnostno izginotje
Leto dni kasneje, natančneje 25. marca 1938. pa se je Majorana vkrcal na ladjo, ki je vozila od Palerma na Siciliji do Neaplja. Pred tem je menda iz banke dvignil ves denar. Istega dne je direktorju neapeljskega fizikalnega inštituta Antoniu Carrelliju iz Palerma poslal telegram z naslednjo vsebino:
"Dragi Carelli, sprejel sem odločitev, ki se ji ne morem več izogniti. Ne gre za sebičnost, toda zavedam se, kaj bo moje nenadno izginotje povzročilo tebi in študentom. Tudi zato prosim za tvoje odpuščanje, še posebej pa zaradi izdaje zaupanja, resničnega prijateljstva in simpatije, ki si mi jo naklonil v preteklih mesecih. Prosim, da se me spomnite vsi, ki sem vas spoznal in spoštoval na inštitutu, posebej Sciuti. Vseh se bom spominjal z radostjo vsaj do 23. ure nocoj, verjetno pa tudi po tem. E. Majorana."
Potem se je vkrcal na ladjo - in za njim se je izgubila vsaka sled. Kljub naporom preiskovalcev niso nikoli našli nobenega dokumenta, ki bi pričal o tem, da je Majorana morda kam odpotoval in iskalna akcija na morju ni obrodila nobenih sadov. Njegovega trupla ali osebnih predmetov niso nikoli našli. Takoj po njegovem izginotju so se pojavile govorice o tem, da v resnici na ladjo ni stopil sam Majorana, pač pa da je tja poslal nekoga, ki mu je podoben in da je izginotje v resnici samo "pesek v oči" in da nekateri "posvečeni" poznajo pravo resnico.
Skrivnostna fotografija
Potem pa je, skoraj 20 let kasneje v javnost prišla fotografija, narejena v Buenos Airesu v Argentini, na kateri je bil ob prebeglem nacistčnem zločincu Eichmanu fotografiran človek, ki je močno spominjal na Majorano. Vendar skoraj prav nič postaran. Slika je precej razburila italijansko javnost in pojavila so se nova ugibanja in teorije, kaj se je leta 1938 v resnici zgodilo.
Glavne hipoteze so govorile o samomoru ali pobegu. Slednje so se razdelile na "nemško", "argentinsko" in "samostansko" verzijo. Po prvi naj bi Majorana v resnici odšel v Tretji reich in tam nacistom, ki so si prizadevali razviti atomsko orožje predal svoje znanje. Po drugi svetovni vojni pa naj bi pobegnil v Argentino. "Argentinska inačica" pravi, da je v Argentino pobegnil že prej in da se je tam šele po vojni družil s tja pobeglimi nacisti. "Samostanska verzija" pa govori o tem, da je v resnici odšel v samostan.
Prav skrivnostna fotografija pa naj bi podpirala nemško ali argentinsko verzijo - seveda, če je na njej res Majorama.
Ponovna preiskava in teorije
Vse do pred kratkim so to tako bila ugibanja, ki so se vsake toliko pojavila v javnosti. Leta 2011 pa se je italijansko tožilstvo odločilo, da ponovno preuči primer, potem ko se je pojavila priča, ki je trdila, da je Majoramo srečala v Buenos Airesu nekaj let po 2. svetovni vojni in da je Majorama razkril velika odkritja. Po navedbah priče naj bi Majorama ob njenem ponovnem obisku Argentine (že drugič) izginil.
Istega leta so italijanski mediji poročali, da so forenziki analizirali fotografijo, ki je nastala leta 1955 in ugotovili deset podrobnosti, ki so se ujemale z drugimi znanimi fotografijami fizika. Sporočili so, da je na sliki skoraj zagotovo Majorama, ki je izginil skoraj 20 let pred tem. Tega, da je na sliki videti skoraj nespremenjen, niso komentirali.
Štiri leta kasneje je rimsko tožilstvo izdalo sporočilo, v katerem so navedli, da je Majorama bil živ še med letoma 1955 in 1959 in da je živel v Valenciji v Venezueli. Sporočilo so izdali na podlagi novih dokazov, ki pa jih niso navedli, ter dodali, da je zanje primer uradno zaključen in da niso našli dokazov o kriminalnih dejanjih povezanih s fizikovim izginotjem. Po oceni tožilstva je šlo za osebno odločitev.
Še vedno pa, kot skoraj ob vseh skrivnostnih izginotjih, obstajajo še druge razlage, ki pa so bolj "mejne". Tako naj bi Majorana v resnici izginil med enim od svojih poskusov, v katerem naj bi odprl vrata časovnega potovanja in se pojavil v Argentini 20 let kasneje. In za to naj bi vedeli samo posvečeni.
Že omenjeni Enrico Fermi je, ko je nekoč za medije spregovoril o Majoramovem izginotju dejal: "Ettore je bil preveč inteligenten. Če se je odločil, da bo izginil, ga nihče več ne bi mogel najti. Ne v tem času, ne v drugem." Ali skrivnostna opomba o "tem in drugem času" namiguje, da je Fermi bil eden od posvečenih, ki je vedel za resnico? Da je Majorana našel ključ do časovnega potovanja?
