Brez razumevanja endokanabinoidnega sistema ni mogoče razumeti posebne vloge, ki jo lahko pri podpori našega zdravja igra konoplja. Zato smo se obrnili na Tanjo Bagar, direktorico mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, že deset let predavateljico biokemije in mikrobiologije na zasebni fakulteti Alma Mater ter avtorico knjige Konoplja v medicini. Med drugim je prejela nagrado horus za družbeno odgovornost, in sicer na predlog staršev epileptičnih otrok, za katere so se moderna dognanja o konoplji izkazala za še posebej blagodejna.
Sliši se prav neverjetno, ampak če prav razumem, ima prav vsaka celica v našem telesu kanabinoidne receptorje?
Neverjetno, a resnično. Dejansko nimamo celice, žleze ali organa, ki ne bi imel kanabinoidnih receptorjev. Celo lasni mešički jih imajo. Gre za krovni signalni mehanizem, prisoten pri vseh vretenčarjih. Njegova naloga je zaščita našega telesa, in sicer nas ščiti pred vsem, kar gre lahko narobe oziroma kar lahko ogrozi delovanje naših celic.
Pred vsem, kar gre lahko narobe?
Tako. Ko si, denimo, zvijemo gleženj, je prva reakcija našega telesa, da proizvede ustrezne endokanabinoide. Njihove funkcije pa so mnogo preveč obsežne, da bi jih imelo na tako omejenem prostoru smisel razčlenjevati. Naloge naših notranjih endokanabinoidov se raztezajo od prve protibolečinske podpore, da lahko učinkoviteje odhopsamo k zdravniku, do morebitne poznejše regulacije travmatičnih občutkov, če smo bili morda udeleženi v hudi prometni nesreči. Tudi ko, denimo, vdihnemo kak virus, se najprej aktivira endokanabinoidni sistem in imunskemu naroči, kaj točno je treba ob tem konkretnem virusu storiti.
Čakajte, naš kanabinoidni sistem dejansko poveljuje imunskemu?
Točno tako. Kot ga danes razumemo, gre za krovni mehanizem uravnavanja vseh naših drugih sistemov.
Za neke vrste ravnatelja v našem telesu?
Sama mu zato pravim kar šef oziroma oberšef.
In pred letom 1992 sploh nismo vedeli za našega notranjega oberšefa?
Ne, ker je naše endokanabinode dejansko zelo težko izmeriti. Teh molekul je v telesu tako malo in po opravljenih nalogah tudi tako hitro izginejo, da imamo z merjenjem še danes velike težave.
Ni pa obstoj tega sistema nikakor sporen? Torej ne gre pri vsem, kar sva povedala, za nobeno alternativno znanost, temveč za splošno sprejeta dejstva?
Hja, če so merilo opravljene študije in objave v najprestižnejših svetovnih znanstvenih revijah, potem ni nobenih dvomov. O tej temi je več kot sto tisoč znanstvenih člankov. Nedavno je bil v reviji Nature, eni najuglednejših svetovnih znanstvenih publikacij, objavljen raziskovalni članek o tem, da ima kanabinoid CBD precej odlične rezultate celo kot antibiotik.
Neverjetno …
Pobil je celo MRSO in nekatere druge bakterije, ki so razvile odpornost proti uveljavljenim antibiotikom. Prejle ste me vprašali, ali ne gre morda za nekakšno alternativno znanost. Odgovor je nikakor. Je pa res, da bi človek lahko hitro dobil tak vtis – namreč glede na to, kako gluha ostaja za ta spoznanja moderna medicina.
Slovenska uradna medicina je, kolikor lahko razumemo, pri tem še občutno bolj zadrta, kot so marsikje drugje po svetu.
Tej trditvi žal težko oporekam. Naša medicina sicer ne gre tako daleč, da bi ta prelomna odkritja neposredno zanikala … Vendar jih pri delu z bolniki v glavnem ignorira. Mladih zdravnikov pa o tem preprosto ne učijo oziroma endokanabinoidni sistem v sklopu študija morda celo omenijo, vendar vedno bolj kot nekakšno fusnoto kot karkoli ključnega.
Pa lahko dobimo te kanabinoide še od kod drugod kot od konoplje?
Vsebuje jih kar nekaj rastlin. Najbolj znan je, recimo, ameriški slamnik, ki na človeški imunski sistem vpliva tako vzpodbudno prav zaradi kanabinoidov. Ampak konoplja vsebuje 140 kanabinoidov, ameriški slamnik pa samo tri snovi, ki se vežejo na kanabinoidne receptorje. Da o koncentraciji sploh ne govorimo.
Aha, to je bil pa zelo jasen numeričen odgovor na moje vprašanje. 140 proti 3. Ampak če vse povedano seštejeva in zmnoživa, se nama ponudi teza, da je bog človeško bitje ustvaril z namenom, da ga poganja konoplja.
Prav res se ponuja ta teza. Ker je konoplja okrog 30 milijonov let starejša od človeka, to pomeni, da je celotna naša evolucija potekala ob njeni prisotnosti. Vse stare civilizacije, ki so pustile pisne ali materialne sledi, so uporabljale konopljo.
Večkrat smo že pisali o tem, kako brezsramno ministrstvo za zdravje blokira vse napore, da bi se udejanjila parlamentarna odločitev o dostopnosti medicinske marihuane za slovenskega bolnika. Poskusi blokade so prišli tudi s strani Evropske komisije, a so v naših trgovinah danes vseeno na voljo razni CBD-izdelki. So vsaj ti, taki, kot so, uporabni in koristni?
Na trgovskih policah prednjačijo kapljice s petodstotno vsebnostjo CBD. To lahko ljudem pomaga skozi prehodne življenjske krize – predvsem psihološke, saj jih lahko pomaga sprostiti in jim omogoči mirnejši spanec. O sanaciji nekih resnejših kroničnih obolenj pa ne moremo pri tako nizki koncentraciji niti sanjati oziroma bi morali serijsko prazniti stekleničke, da bi se kaj poznalo. Na srečo so v nekaterih specializiranih trgovinah z zdravo hrano in predvsem na spletu že na voljo tudi smole z dvajset- in tridesetodstotno vsebnostjo CBD.
In to so legalni izdelki?
Za zdaj kaže, da ja. Tudi tistemu zahrbtnemu poskusu Evropske komisije, da bi prodajo CBD-izdelkov blokirala z uredbo o »novi hrani«, ne kaže dobro. Še toliko bolj, odkar se je vmešala Svetovna zdravstvena organizacija, ki se je jasno izrekla CBD v prid. Se pa gotovo spomnite nedavnega obdobja, ko so inšpektorji prav po pasje preganjali vse CBD-izdelke – tako da še čaj z dodanim CBD ni bil legalen.
Spomnim se. Pravzaprav poteka na tej ravni huda vojna med naprednimi in nazadnjaškimi silami, kajne?
Evropa vsekakor išče neko svojo krovno politiko ravnanja s konopljo. In mnogi interesi v tej debati so vse prej kot nepristranski. A trenutno velja, da so vsaj vsi izdelki z industrijsko konopljo z manj kot 0,2 odstotka THC legalni, dokler ostanejo v sklopu predpisanih parametrov.
Pravzaprav lobiji blokirajo, kar in dokler lahko, kajne? Vsak mesec, ko jim uspe zablokirati ponovni dvig konoplje, je mesec, ko njihovi plačniki še naprej služijo s tistim, kar smo doslej uporabljali namesto konoplje.
Spet vam zelo težko oporekam. Na srečo lahko zdaj CBD-izdelke vidimo že na policah marsikaterega slovenskega supermarketa. In ko zadevo enkrat posvojijo tako veliki igralci, je precej manj možnosti, da bi jo lahko zopet potisnili v ilegalo. Je pa, recimo, prav hecno, kako so se pri utemeljitvi, zakaj CBD-izdelki ne smejo biti na trgu, slovenski uradniki sklicevali na staro konvencijo ZN iz leta 1962. Njihovi avstrijski kolegi pa so se nanjo sklicevali pri svojih utemeljitvah, zakaj se pri njih sme prodajati tudi rastline, klone, semena in še marsikaj.
So lahko kanabinoidi tudi škodljivi?
Zelo težko – glede na to, da je njihova osnovna naloga ustvarjanje ravnovesja v telesu. Tako bi ga morali z njimi prav namenoma hudo lomiti, da ne bi imeli blagodejnega učinka. Je pa lahko zelo problematičen način uživanja. Govorim seveda predvsem o kajenju, ki je za nas izjemno škodljivo, ne da bi imelo to kaj zveze s kanabinoidi. Poleg tega je problem v tem, da je bila konoplja povsem prepuščena črnemu trgu, tako da uporabnik nima nobenega zagotovila o vsebini nabavljenega izdelka.
Hecno, ravno včeraj sem kramljal z enim bolje obveščenih ljubljanskih preprodajalcev marihuane. Povedal mi je, da je bila v zadnjem letu zaradi pandemije oskrba močno okrnjena in da se je zato močno povečala ponudba čudno obdelane konoplje. Najpogostejši dodatek naj bi bil neki nedoločljiv bel prašek. Taka konoplja dejansko nima svojega naravnega bogatega vonja, vendar zadene kot macola. Če ga citiram: »Po pol džointa sem se moral iti ob desetih zjutraj kar malo uleč.«
No, vidite. Sama iz tujine slišim poročila o tem, da so ji začeli dodajati celo sintetične kanabinoide. S tem da je treba vedeti, da je današnja konoplja že itak neprimerljiva s tisto izpred recimo tridesetih let.
Zakaj?
Ker so jo vmes načrtno vzgajali, da bi čimbolj »zadela«. Učinki konoplje s štirimi odstotki THC, kakršna je bila na voljo nekoč, so neprimerljivi z učinki konoplje, ki prevladuje danes. Ta ima vsebnost THC nekje okrog 18 odstotkov, lahko pa celo do 24! In če so ji začeli zdaj še dodajati razne bele praške, hja … potem je to zelo, zelo nevarno.
Bral sem zanimiv članek zdravnika z onkološkega oddelka. Njegova poanta je bila, da v medijih slišimo samo o preživelih rakavih bolnikih, ki se samozdravijo s konopljo. Njihove zgodbe slišimo, ne slišimo pa za vse tiste umrle, ki jim konoplja ni pomagala. Moj najljubši bioterapevt mi je povedal nekaj zelo podobnega.
Kanabinoidi imajo jasno potrjene protitumorske učinke. Je pa, žal, res, da lahko zelo hitro obtičimo pri naslednjem sklopu ključnih vprašanj: kaj jemati, kako jemati, kdaj jemati in koliko jemati? Tu pa so res pogosti zelo tragični kiksi.
Drži, v Zarji Jani smo objavili intervju z izraelskim znanstvenikom Davidom Meirijem, enim najbolj priznanih svetovnih raziskovalcev konoplje. Povedal je, da v svojem specializiranem laboratoriju preučuje kar 700 vrst konoplje, ki imajo zelo različne učinke na različne ljudi.
Najbrž tudi zato zdravljenje z njo enim pomaga, jih dobesedno zbudi od mrtvih, drugim pa ne. Zgodb, zmot in anekdot, ki spremljajo konopljo, je skoraj toliko kot uporabnikov. Na spletu je objavljenih mnogo pričevanj in informacij, tudi zelo kontradiktornih. Tako se človek, ki razmišlja o uporabi konoplje, znajde v metežu nepreverjenih in nasprotujočih si napotkov. Komu verjeti, kaj, kdaj in koliko jemati, so resna vprašanja, ki lahko odločajo tudi o življenju in smrti. Kar je razlog več, da se kot družba zresnimo in čimprej raziščemo vse nedorečenosti. Dejstvo je, da konopljo potrebujemo in jo bomo z vsakim letom samo še bolj.
Zakaj tako pravite?
Ker se mora naš endokanabinoidni sistem odzivati na vse, kar nas spravlja iz ravnotežja. Torej se vklopi vedno, ko, recimo, v službi lovimo roke ali nas zaskrbi za naše otroke. Pa tudi vsakič, ko se razjezimo v prometu, ko vdihnemo onesnažene zračne delce ali zagrizemo v integrirano pridelano jabolko, ki je bilo škropljeno »samo« šestnajstkrat. Kot je moderna doba preobremenila večino naših telesnih sistemov, je preobremenila tudi krovni endokanabinoidni sistem. Naša biokemija je ves čas vzdražena. Obstajajo celo ocene, da se danes naš endokanabinoidni sistem večkrat aktivira v enem dnevu, kot se je pred sto leti v vsem mesecu. Kot razumna bitja bi mu pri taki preobremenjenosti morali omogočiti najboljšo možno podporo, se vam ne zdi?
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
