RJAVI MADEŽI NA PLODOVIH Navadno gre za premočno pripeko sonca, ki paprike »opeče«. V tem primeru čez sadike razpnite »streho« iz vrtne koprene, ki bo omilila pripeko. ajpogostejši napadalci paprik so glive, ki so v vodi ali deževnici in povzročajo gnilobo.
Žal je tako, da na posledice vremena ne moremo vplivati, sprejeti je treba, da se vse to v neki meri pozna tudi na vrtu in pridelkih. Letošnje poletje je bilo najprej prehladno in nato prevroče, prizanašale nam niso niti nevihte. Številne plodovke so tako utrpele nemalo preizkušenj, doletele so jih glivične in bakterijske bolezni, pojavila se je gniloba. Nič drugače pa ni pri papriki.
Gniloba plodov
Precej pogosto bolezensko znamenje, ki ga letos opažamo na papriki, so temnozeleni, vodeni in mehki predeli, ki nakazujejo gnilobo. Gre pravzaprav za micelij glive, ki prodre tudi v seme. Na površini tako najprej opazimo belkasto plesnivo prevleko, medtem ko se na listih pojavijo nekrotične pege, prekrite s plesnijo. Gliva navadno okuži še nedozorele plodove, ki se dotikajo tal, ni pa nujno. Glavni prenašalec je voda, okužba se začne na koreninah ali koreninskem vratu. Nadzemne dele nato okužijo zoospore v deževnem vremenu, ali ko jih zalivamo. Če paprike gojimo v rastlinjaku, poskrbimo za redno zračenje, rastlin pa ne zalivajmo po listih. Pomembna preventiva je zalivanje z njivsko preslico.
Bela gniloba
Bela gniloba napade tako rastline, posajene na prostem, kot tiste v rastlinjaku. Navadno rastlina začne gniti tik nad prstjo, včasih tudi prst pod njo. Na koreninskem vratu so opazne vodene pege, ki jih prekrije gosta vatasta prevleka. Rastlina slabo uspeva, pogosto se tudi posuši. Paprika je na to okužbo zelo občutljiva, gniloba zajame tudi plodove, predvsem tiste blizu tal. Ker gliva ostane v tleh tudi do deset let, je izjemno pomembno kolobarjenje. Pri pojavu okužene rastline odstranimo in uničimo. Nikar jih ne odlagajmo na kompost.
