Nekega junijskega dne leta 1980 je Robert Davidson drvel s svojim motorjem po avtocesti ameriški zvezni državi Indidani. Namenjen je bil na obisk k svoji hčerki. Ko je vozil skozi mestece Acton, je območje zajela nevihta. Ustavil je na odstavnem pasu, da bi iz prtljažnika vzel dežni plašč, ko je vanj treščila strela. Udarec je bil tako močan, da mu je sezulo škornje.
200.000 voltov je šinilo skozi njegovo telo in pričakovati bi bilo, da bo umrl. Mimoidoči, ki so opazili, kaj se je zgodilo, so poklicali reševalce, ki so se tam znašli že v nekaj minutah in pričeli z oživljanjem. Vendar tudi oni, glede na stanje, v kakršnem so ga našli in na vitalne znake, ki so jih izmerili, niso verjeli, da jim bo uspelo. Takrat pa so vmes posegle "nadnaravne sile".
Nenadoma so v reševalnem vozilu odpovedale vse električne naprave, vključno z rezervnimi baterijami. V tem trenutku se je na prizorišču pojavila ženska, oblečena v črno, z Biblijo v rokah in zahtevala, da se Roberta dotakne, ker ga lahko reši. Reševalci, nemočni zaradi odpovedi naprav, so pristali.
Ženska se je sklonila nad Roberta, ki je bil v tistem trenutku že klinično mrtev, se dotaknila njegovih prsi in začela izgovarjati besede v reševalcem neznanem jeziku, ki so zvenele kot molitev ali zaklinjanje. Ko je končala, je vstala in zapustila prostor in izginila v množici opazovalcev, odkoder je najverjetneje tudi prišla. V nekaj sekundah so naprave v reševalnem vozilu spet začele delovati, Robertovi življenjski znaki pa so se spet povrnili. Reševalci so Roberta takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je naslednja dva meseca ležal v komi in se zbudil iz nje dan preden je na svet privekala njegova vnukinja, otrok hčere, ki jo je nameraval pred nesrečo obiskati.
Kdo je bila neznana ženska, nikoli niso izvedeli. Randy Neibert, eden od reševalcev je opazil, da so se njena oblačila, ki so se zdela, kot da so iz 19. stoletja, zdela tudi suha, čeprav je močno deževalo. Zanimivo je tudi, da nekaj opazovalcev, med njimi dva reševalca, trdi, da na prizorišču ni bilo nobene ženske. Drugi prisotni trdijo, da je bila na prizorišču in so prepričani, da je to bila "Gospa v črnem", duh, ki se po pričevanjih pojavlja na območju, kjer je nekoč stal Acton Campground, šotorišče, ki ga je leta 1859 postavila neka verska skupina in so ga v času ameriške državljanske vojne spremenili v poljsko bolnišnico, v kateri so zdravili ranjence iz obeh strani.
Leta 1864, leto pred koncem vojne, je šotorišče pogorelo, vendar so ga postavili na novo, potem pa je pogorelo še dvakrat. V bližnjem muzeju je razstavljenih več predmetov iz tega časa, vključno s črno žensko obleko, ki jo menda nosi "Gospa v črnem", o kateri pa ni znano, kdo naj bi bila.