V Sloveniji je vožnja z e-skiroji uradno prepovedana, saj zakon določa, da uporaba posebnih prevoznih sredstev (med katere se uvršča tudi e-skiro), ki jih poganja motor in presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena.
Če ste imeli občutek, da kolesarji izginjajo s cest, da je vse manj tudi peščev, pa vsekakor upravičeno govorimo o tem, da je vse več ljudi na skirojih. Ti omogočajo hitrejše gibanje skozi promet, hkrati ne povzročajo preglavic s parkirnimi mesti oziroma kolesarnicami in plačevanjem parkirnin. Dodatna prednost je tudi ta, da se v primerjavi s kolesom na skiroju ne spotimo v vročem vremenu, a dodatna težava je, da se v Sloveniji uradno sploh ne smemo voziti z električnimi skiroji, saj niso del cestnega prometa. Sprememba zakonodaje, ki to področje ureja, pa je še v postopku sprejemanja.
Kje se lahko vozite z električnim skirojem
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo električni skiroji spadajo med pešce in kolesarje. Zanje veljajo predpisi, ki se uporabljajo za pešce oziroma kolesarje. Z njimi se lahko vozite na površinah, posebej urejenih za pešce oziroma kolesarje (npr. pločnik, steza za pešce, pas za pešce, območje umirjenega prometa, območje skupnega prometnega prostora, površina za promet pešcev in kolesarjev), pri čemer pa morate hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibljete. Če prometnih površin ni oziroma niso vozne, se z njimi smete voziti tudi po desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omenjena na 50 km/h.
Dobre in slabe strani skiroja
Električni skiroji so nedvomno eden od korakov v smer zelene mobilnosti v mestih, zmanjšanja prometne gneče in izpustov. S svojo hitrostjo in izjemno tihim premikanjem pa lahko hitro postanejo tudi nevarnost za druge udeležence v prometu, saj so težje zaznavni in zaradi majhne površine silhuete tudi slabo vidni. Poleg tega e-skiro onemogoča hitro in učinkovito zaviranje ob večji hitrosti, saj postane nestabilen. Majhna kolesa »občutijo« vsako neravnino na vozni površini (razpoke, dvignjeni deli) in oviro, zato je nevarnost padca posledično večja. Prav tako večina skirojev ni opremljena s smerniki, sprednjo in zadnjo lučjo, ki bi opozarjali na premikanje oziroma omogočali vožnjo tudi ponoči. Zato se vožnja ob slabi vidljivosti posledično odsvetuje.
