Veliko ljudi meni, da so japonske grozljivke veliko bolj grozne od hollywoodskih. Na Japonskem je zgodovina strašljivih zgodb izredno bogata. Prav tako v tej otoški državi mrgoli krajev, ker straši. Tudi v prestolnici, Tokiju.
V nekem vodiču po Tokiju na prvih petih mestih omenjajo naslednje:
Stolpnica "Sunshine 60"
240 metrov visoka stolpnica "Sončni žarek 60" ali "Sanshain rokujū", ki je v resnici veliki nakupovalni in zabaviščni kompleks v četrti Ikebukuro, je bila v času, ko je bila zgrajena, leta 1978, najvišja zgradba v Aziji. Ta rekord je obdržala do leta 1985, še nadaljnjih šest let pa je bila najvišja zgradba v Tokiju.
Stolpnica s 60 nadstropji stoji na mestu, kjer je bilo po drugi svetovni vojni taborišče za vojne ujetnike in mesto, kjer so usmrtili sedem Japoncev, obsojenih za vojne zločine. Med vojno pa so Japonci tam usmrtili enega od najbolj znanih sovjetskih vohunov, Richarda Sorgeja.
Že med gradnjo, ki je trajala pet let, so delavci poročali o prikaznih, zgodilo pa se je več nesreč. Še danes ljudje poročajo, da na kraju straši, prikazujejo pa se tudi nenavadne žareče krogle.
Tempelj Oiwa
Znan tudi kot Oiwa Inari Tamiya Jinja, je bil, preden je postal temepelj, domovanje ženske po imenu Oiwa, ki jo je zastrupila moževa ljubica, potem pa je prišla nazaj kot duh - z razmršenimi lasmi in enim očesom, ki ji je viselo iz očesne dupline (verjetno zato, da bi bil učinek močnejši).
Zgodba je služila kot predloga za zgodbo "Yotsuya Kaidan", za mnoge najslavnejšo japonsko zgodbo o duhovih. Še danes se gledališke in filmske ekipe, ki se odločijo, da bodo zgodbo prikazale, pred produkcijo pridejo v tempelj in se poklonijo Oiwi, da si ne bi nakopali njenega maščevanja. Njen duh namreč še vedno straši.
Ireido
"Dvorana počitka", kot se imenuje, je spominski tempelj v parku Yokoamicho, ki so ga postavili v spomin žrtvam "velikega potresa", ki je leta 1923 uničil Tokio, po drugi svetovni vojni pa je postal tudi spomenik žrtvam zavezniškega bombardiranja, ki je bilo eno najhujših v drugi svetovni vojni. V parku, ki je po potresu služil tudi kot krematorij za žrtve, so pokopani ostanki skupaj 163.000 ljudi, ki so v obeh dogodkih izgubili življenje. V templju so prikazane zelo nazorne fotografije žrtev in razdejanja. Njihovi duhovi pa še danes blodijo po parku in iščejo mir.
Hakone Yama
Ni jama, pač pa hrib, del parka Toyama, kjer sta bili v času pred in med drugo svetovno vojno postavljeni bolnišnica in vojaška medicinska fakulteta. Danes so tam medicinski raziskovalni centri, v stavbi enega od njih pa naj bi bil "raziskovalni center" razvpite Enote 731, enote japonske imperialne vojske, ki je med 2. sv. vojno izvajali grozljive poskuse na vojnih ujetnikih, za mnoge še grozljivejših od tistih, ki jih je v koncetracijskem taborišču Auschwitz izvajal nacistični zdravnik Josef Mengele, imenovan "Angel smrti".
Trupla, ki so ostala po medicinskih poskusih so naskrivaj pokopavali v tem parku in še danes menda odkrivajo njihove kosti, ki "prilezejo" iz zemlje. Posebej strašljivo je menda po sončnem zahodu, ko mnogi nočni sprehajalci poročajo o tarnanju, hlipanju in drugih skrivnostnih zvokih.
Masakadov grob
Zadnje počivališče uporniškega samuraja Taira no Masakade iz obdobja Heian (okoli leta 900) se danes nahaja v tokijski finančni četrti.
Leta 939 je Masakado vodil upor proti cesarski oblasti, zaradi česar je cesar razpisal nagrado na njegovo glavo. Dva meseca kasneje sta ga našla njegov bratranec Sadamori in vojak Fujiwara, ter ga napadla in ubila, njegovo glavo pa poslala v takratno prestolnico Kioto. Kar tri mesece njegova odsekana glava, ki so jo razstavili kot opozorilo vsem bodočim upornikom, ni začela razpadati, oči pa so se še vedno vrtele v duplinah. Glava je kasneje nekako končala v ribiški vasici Shibasaki, kjer so jo pokopali. Iz vasice pa se je sčasoma razvilo mesto Edo, ki se je kasneje preimenovalo v Tokio.
Masakado je kasneje postal nekakšen polbog za lokalne prebivalce, ki so občudovali njegov pogum, njegov grob pa nekakšno svetišče, ki ga nihče ne sme spreminjati. Tisti, ki bi si drznil motiti Masakadov mir, tvega njegovo maščevanje in smrt.
