Pelargonija gotovo spada med eno najstarejših okenskih in balkonskih rastlin predvsem zaradi dolgotrajnega in nepretrganega cvetenja. Že naše babice so jih z veseljem gojile in ponosno razkazovale na okenskih policah, prav tako na okrasnih vrtovih. Takrat je bila znana predvsem nezahtevna vrsta, imenovana »roženkravt«, ki med drugim s svojim vonjem odganja mrčes.
Nove vrste velikokrat razočarajo
Pelargonije so v zadnjih letih doživele velik razmah in kup novih križancev ter hibridov, ki so to nezahtevno rastlino pripeljali do precej zahtevnih sort, zaradi česar velikokrat razočarajo. Nove sorte potrebujejo za uspešno rast veliko vode in hranil, predvsem pa več pozornosti in nege. Zato se, če je le mogoče, odločite za preverjene sorte, ki bodo v sušnih poletjih z visokimi temperaturami razveseljevale z vaših balkonov, okenskih polic in preživele tudi ob manj rednem zalivanju.
Povsod je prostor zanjo
Pelargonija se bo povsod, kjer ji bomo namenili prostor, dobro obnesla. Posadimo jo lahko za okras balkonov, okenskih polic ali visečih košar. Lepa je tudi kot obešanka ali visoko deblo. Zato je primerna za sajenje na robovih visokih gred, teras, parkov in kot sobna lončnica. Danes je znanih več kot 250 vrst pelargonij, ki razveseljujejo na sončnih, senčnih in mešanih legah. Različne sorte pelargonij nam omogočajo različne zasaditve. Poznamo vse od pokončnih, visečih, polvisečih, z različnimi barvami listov in cvetov.
Pokončne pelargonije
Običajno so pisanolistne, imenujemo jih tudi zonalke in so grmičaste. V višino običajno zrastejo do 40 centimetrov, a obstajajo tudi sorte, ki dosegajo višino čez en meter. Za vzgojo niso zahtevne in cvetijo skoraj celo leto. Če je dovolj svetlo in toplo, zacvetijo tudi pozimi.
Viseče pelargonije
Poznamo jih še pod imenom bršljanke ali avstrijke. Ime so dobile po bršljanu zaradi podobnih mesnatih listih, ki so v nasprotju z ostalimi pelargonijami gladki. Zanje je značilna močna rast, čudovite so v visečih posodah in balkonskih koritih, kjer lahko presenetijo tudi s stotimi cvetovi. Bršljanke z belimi stebli so bolj upogljive, zato jih sadimo na vetrovna mesta.
Velikocvetne pelargonije
Poznamo jih tudi pod imenom angleške, žlahtne ali regalke, ki so bile prvotno sobne rastline. Rastejo precej kompaktno in pokončno ter imajo rade zasenčene lege. Posebnost so veliki in vzorčasti cvetovi različnih barv, ki so nekoliko bolj občutljivi na vremenske razmere. Čas cvetenja je pogosto krajši in se razrašča v obliki grma.
Dišeče pelargonije
Nekateri jih imenujejo tudi citronke, med njimi pa je dobro znana stara sorta roženkravt, ki jo prepoznamo po zelo drobnih in enostavnih cvetovih. Obstajajo številne različice, ki imajo različne arome. Vonj je najintenzivnejši zjutraj, nekateri jih uporabljajo tudi za aromatiziranje jedi in pijač. Dišeči so predvsem listi, in ne cvetovi. Ti so pogosto nakodrani in manjši. Eterično olje pa je cenjeno v kozmetiki in parfumeriji.
