O selitvah živali ljudje ne vemo veliko, nekaj pa le. Vemo recimo, kam ptice selivke, kiti, severni jeleni in tudi nekatere vrste metuljev migrirajo in kdaj. Še vedno pa ugotavljamo, kaj sproži njihovo selitev in katere informacije uporabljajo za to, da najdejo pot do tudi nekaj tisoč kilometrov oddaljenih ciljev.
Že nekaj časa znanstveniki vedo, da nekatere ptice in kiti "vidijo" silnice Zemljinega magnetnega polja in se orientirajo po njih.
Nemška znanstvenika, zakonca Edgar Gustav Franz Sauer in Eleonore Sauer pa sta ugotovila, da se ptice orientirajo tudi po zvezdah. Kako sta to ugotovila? Severnoameriške modre strnade, za katere je znano, kam migrirajo, sta v času selitve zaprla v velike mrežne ograde na prostem, tako da so lahko videle nočno nebo in ugotovila, da ponoči skušajo poleteti v smeri svojega cilja. Tako je bilo jasno, da ptice zelo verjetno opazujejo nočno nebo in položaj zvezd.
Toda, kaj opazujejo in kako uporabijo informacijo z neba, ni bilo jasno. Zvezde na nočnem nebu namreč spreminjajo svoj položaj in opazovalcu z Zemlje (človeku ali ptici) se zdi, kot da krožijo okoli Severnice. V znanosti je obstajala domneva, da imajo ptice nekakšno "notranjo uro", ki jim pove, kdaj morajo poleteti in če uporabljajo zvezde za navigacijo, jim ta ura tudi pove, kdaj naj opazujejo nebo. Zato sta sklenila narediti poskus, da bi preverila, če ta domneva drži. Domislila sta se tudi načina, kako to preveriti.
Za pomoč sta se obrnila na nemški planetarij, ki sicer služi v izobraževalne namene ljudi, vendar ima dvorano, v kateri je projekcija nočnega neba.
Katere zvezde gledajo?
Ptice sta tako prinesla v planetarij in opazovala, kako se obnašajo. Ugotovila sta, da ptice tudi v planetariju poskušajo poleteti v smeri svojega cilja. To pa pomeni, da resnično opazujejo nebo in položaj zvezd, ki jim pove smer letenja (podobno kot se tudi mi orientiramo po položaju zvezde Severnice). Ostalo je še vprašanje, po katerih zvezdah se ptice orientirajo in ali imajo res "notranjo uro", ki jim pove, kdaj pogledati v nebo.
Najprej sta se odločila, da bosta preverila domnevo o notranji uri. To sta lahko naredila le tako, da sta to domnevno uro poskusila zmotiti. Zato sta prosila upravo planetarija, naj nočno nebo projicirajo z zamikom, tako da projekcija v planetariju ne bo ustrezala dejanskemu položajo zvezd na nebu v tistem trenutku. Izkazalo se je, da ptice vseeno pravilno najdejo smer. To pa je pomenilo, da notranje ure nimajo, pač pa da se orientirajo izključno glede na zvezde. Toda katere?
Da bi to preverila sta se lotila dolgotrajnega poskusa. Postopoma sta iz projekcije nočnega neba v planetariju izločevala ozvezdja in opazovala, ali bodo ptice ob izginotju določenega dela neba postale zmedene. Vendar se to ni zgodilo. To je pomenilo, da niso zvezdne skupine tiste, ki pomagajo pticam najti pot, pač pa določena zvezda ali neko določeno območje.
"Njihove orientacije nisva mogla povezati z nobenim vzorcem zvezd na nebu," pripoveduje Edgar Sauer, "Morala sva zakriti precejšen del neba, do približno 35 stopinj od Severnice. In ko se je to zgodilo, so se ptice začele obnašati, kot da so izgubljene."
Prav to pa je bil velik ključ do razkritja skrivnosti. Zdaj je bilo namreč jasno, da ptice opazujejo nebo okoli zvezde Severnice, toda katero točko. Morda ne opazujejo zvezde same, pač pa neko nepremično točko na nebu - središče navideznega vrtenja - oziroma točko, kjer os Zemljinega vrtenja navidezno seka nebo.
Stephen Emlen, profesor z univerze Cornell se je domislil, kako bi to preveril. Tudi on je za preizkus uporabil planetarij, vendar tja ptic ni prinesel, pač pa jih je tam vzgajal že od izvalitve dalje. Pticam, ki so se izvalile v planetariju pa se je odločil prikazati "napačno" projekcijo nočnega neba - in sicer tako, da je kot nepremično točko na umetnem nočnem nebu postavil drugo zvezdo, Betelgezo.
Učinek je bil neverjeten. Ugotovil je, da so se ptice začele orientirati tako, kot da je Betelgeza nepremična točka na nebu. Poskus je dokončno potrdil, da se ptice pri selitvi orientirajo tudi po nočnem nebu in da se tega nekako naučijo, podobno kot se ljudje naučimo najti sever s pomočjo ozvezdja Veliki voz.
"Ni še jasno, ali ptice opazujejo določeno zvezdno konstelacijo, ko enkrat ugotovijo, katero točko neba morajo opazovati," pravi Roswita Witchko, nemška preučevalka vedenja živali, ki je izvajala podobne raziskave. "Različne vrste morda opazujejo različna ozvezdja. Opazili smo, da obstajajo razlike med vrstami, vendar pa podrobnosti ne poznamo."
Opozorilo človeku: "Ne onesnažuj s svetlobo!"
Podobno vedenje - orientacijo po zvezdah - pa so znanstveniki opazili tudi pri drugih vrstah. Tako danes vemo, da se po njih orientirajo tudi hrošči govnači oziroma skarabeji, tjulni in nekatere vrste nočnih metuljev. Verjetno pa še katere druge vrste.
Je pa spoznanje, da se živali orientirajo tudi po zvezdah, tudi nekakšno opozorilo človeku, da omeji "svetlobno onesnaženje". Umetna svetloba, ki jo povzročamo s svetili, kot so cestne luči in svetleči reklamni panoji močno zmanjšajo vidnost zvezd na nočnem nebu. Prav tako lahko svetleči sateliti, ki spominjajo na premikajoče se zvezde zmotijo orientacijo teh živali. V bodočnosti bo teh še več in prav mogoče je, da bodo popolnoma "zmešali" ptice, ki bodo v nočnih urah na nebu letele proti svojemu cilju.
Sicer se tudi Zemljina os premika in čez dobrih 13.000 let bo proti severu kazala zvezda Vega in ne več Severnica, toda ta proces je počasen in ptice se bodo temu prilagodile. Če jih seveda ne bomo dokončno zmedli mi.
