Vrsto let je v Britanskem muzeju v Londonu bila na ogled okrogla plošča iz posušene gline, s precej nezanimivo oznako K9538, premera okoli 15 cm, z vrezanimi črtami in napisom v starodavni pisavi - klinopisu. Ploščo so našli pri izkopavanjih stare kraljeve palače v mestu Ninive v Meozopotamiji (današnjem Iraku) pred 150 leti. Mezopotamija je bila, kot danes vemo, ena od zibelk človeške civilizacije.
Okrogla plošča je bila del kraljeve knjižnice in stara približno 2.600 let. Velik del napisa na njej manjka in dolga leta se nihče ni podrobneje ubadal z njim. Ugotovili pa so, da so na disku narisane konstelacije zvezd in njihova imena.
Leta 2008 pa sta ga pod drobnogled ujela britanska letalska in areonavtična inženirja. In njuno odkritje je osupnilo marsikoga. Alan Bond in Mark Hempsell sta namreč zatrdila, da napis na plošči z veliko natančnostjo opisuje redek astronomski pojav, prelet kometa in njegov padec na Zemljo. Dogodek sta celo natančno identificirala - 29. junij, 3123 pr.n.š.
O tem sta Bond in Hempsell napisala tudi knjigo. V njej trdita, da je plošča, za katero sicer menijo, da sodi v asirsko obdobje, kopija precej starejše plošče, kjer je originalni zapisovalec opisal dogodek in ga celo narisal. Ko sta preučila še sliko na plošči, sta Bond in Hempsell ugotovila, da je razdeljena v osem območij, ki naj bi prikazovali stilizirano zvezdno nebo, kot se je bočilo nad Nininvami pred davnimi tisočletji in pot kometa po njem. Tako naj bi na plošči, ki je znana kot "planisfera" ali zvezdna karta, starodavni astronom zabeležil opazovanje kometa v 21-ih zaporednih dnevih.
Na tablici je po njunem mnenju opisan tudi bleščeč blisk svetlobe in visok steber dima, ki se je dvignil, potem ko je komet 21. dan opazovanja trčil z Zemljo. Starodavni opazovalec je bil, po Bondovih besedah, seveda priča trčenju na varni razdalji nekaj tisoč kilometrov. Prav opis s planisfere pa naj bi pričal o tem, da je bilo trčenje izredno močno.
Zapisi in izračuni na starodavni plošči so izjemno natančni, trdita avtorja. S pomočjo računalnika in programa, ki lahko izračuna položaje zvezd na nebu za poljubno preteklost ali prihodnost, pa sta lahko točno ugotovila, kako se je komet gibal po nebu in - še več - določila tudi, kam je padel.
Po njunih trditvah je komet eksplodiral nad nam sosednjo Avstrijo. Avtorja sta našla celo "dokaz" za to eksplozijo.
V Ötzalskih alpah, na meji z Italijo, namreč že stotine let obstajajo ostanki starodavnega plazu, imenovanega Köfelski plaz, za katerega sta ob raziskavi v začetku 20. stoletja plazu dva geologa postavila domnevo, da bi ga lahko sprožil padec meteorja ali kometa v obdobju med 7.640 in 3.150 pred našim štetjem.
Prav slednji datum je močno blizu datumu, ki sta ga izračunala tudi Bond in Hempsell, ki sta domnevni padec poimenovala kar "Köfelski dogodek". Ker nikjer na tem območju ni moč najti kraterja, ki bi ob neposrednem trku nastal, avtorja menita, da je komet eksplodiral v atmosferi. Izračunala sta celo, da bi ta komet naj imel skoraj kilometer v premeru.
"Iz tirnice kometa, opisane na plošči pa lahko sklepamo še nekaj, pravi Hempsell. "Steber dima in pepela, ki se je dvignil iz eksplozije, se je usmeril preko Sredozemskega morja in dosegel atmosfero nad Levantom, Sinajem in Severnim Egiptom. Vročina pepela je bila tako močna, da so se vnele vnetljive snovi na površini zemlje, vključno s človeškimi lasmi in oblačili. Verjetno je zaradi vročih plinov in prahu na Bližnjem vzhodu umrlo več ljudi kot v Alpah." Spomin na ta dogodek pa bi po mnenju avtorjev lahko bil opisan tudi v svetopisemski zgodbi o Sodomi in Gomori.
Domnevo Bonda in Hempsella uradni zgodovinarji, arheologi in geologi zavračajo.
Uradno se je Köfelski plaz sprožil pred 9.800 leti, več tisoč let prej kot dogodek, ki naj bi bil opisan na planisferi. To naj bi dokazovali ostanki dreves, najdeni v plazu, ki izvirajo iz tega časa.
Pa tudi predstativi plošče na uradni spletni strani Britanskega muzeja še vedno piše, da prikazuje nebo, kot so ga videli v Ninivah 3 in 4 januarja 650 pr.n.št, približno takrat, ko je planisfera nastala.
