Kot poroča revija Scientific American, so razsikovalci, ki so že leta 2918 postavili rekord v mikroskopski fotografiji, zdaj tega še presegli. Njihov mikroskop lahko poveča stvari do 100 milijonkrat. Z uporabo metode, ki se imenuje elektronska piktografija, pri kateri žarek elektronov usmerijo v objekt, od katerega se ta žarek odbije in na primernem zaslonu ustvari sliko, so uspeli narediti fotografijo kristala prazeodimijevega ortoskandata (PrScO3).
Nova metoda predstavlja presežek tudi zato, ker so doslej z njo lahko fotografirali predmete, ki so bili "debeli" le nekaj atomov, zdaj pa lahko z njimi fotografirajo predmete, debele 0d 30 do 50 nanometrov, kar je v svetu atomov "velikanska debelina". Znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo nove tehnologije odprli vrata do boljšega spoznavanja sestave različnih snovi na atomskem nivoju. "Zdaj lahko na zelo lahek način spoznamo, kjer so določeni atomi v snovi," pravi profesor David Muller, "To odpira popolnoma nove možnosti za merjenje in opazovanje snovi ter druge stvari, ki smo jih hoteli narediti že dolgo časa, pa nismo mogli."
Kljub temu, da je slika že zelo ostra, pa še vedno na njej ostajajo zamegljena območja. To pa je zato, ker atomi neprestano "vibrirajo" oz. se premikajo zaradi toplote.
"Z novimi algoritmi smo uspeli popraviti zamegljenost do te točke, da je edina zamegljenost zaradi majnega premikanja atomov pod vplivom toplote," pravi Muller. Znanstveniki sedaj iščejo načine, kako bi to zamegljenost še zmanjšali. "Morda bi bilo lažje, če bi uporabili večje atome, ki se premikajo manj ali pa snov ohladili," razmišlja Muller. Vendar pa atomi tudi pri absolutni ničli (-273,15 °C) ohranijo nekatere kvantne spremebne, ki bi vplivale na jasnost slike, tako da čisto čistih fotografij verjetno nikoli ne bo mogoče narediti.
