Ponavadi se mimoidoči v njem oglejujejo, ali ga izkoristijo za zanimivo fotografijo, ki jo potem objavijo na družabnih omrežjih. Le malokdo pa pri 3,2 metra visokem monolitu iz jekla in stekla zdrži dovolj dolgo, da bi opazil, da monolit spreminja barvo. In sicer tako, da se njegov modri odtenek natančno ujema z modrino neba. Seveda, boste rekli, saj gre za ogledalo. Pa ni čisto tako.
Modri monolit je ne le umetniški izdelek, pač pa tudi znanstvena naprava, imenovana cianometer - merilec modrine.
Iz modrine neba namreč ugotavlja kakovost zraka v okolici, na katero vplivajo prisotnost vlage in delcev v atmosferi. Mimoidočim pa prikazuje tudi stopnjo onesnaženosti zraka in nakazuje njen glavni vir - mikrodelce (PM 10), ozon, ali dušikov oz. žveplov dioksid. Stopnjo onesnaženosti zraka prikazuje v barvni lestvici od rdeče do zelene in to v realnem času. Cianometer tudi občasno fotografira nebo in pošlje slike v omrežno bazo podatkov.
Na spletni strani, kjer je predstavljen cianometer, je zapisano, da je ljubljanski modri monolit poklon izvirnemu cianometru, preprostemu orodju, ki ga je leta 1789 zasnoval švicarski fizik in alpinist Horace-Bénédict de Saussure in z njim vsak dan meril modrino neba ter tako skušal napovedati vreme.
De Saussure je s pomočjo tega instrumenta ugotovil, da je modrina neba odvisna od gostote delcev v zraku. Izdelal je tudi skalo modrine, ki zajema 53 odtenkov modre. De Saussurjeva merilna skala tvori jedro monolita.
Zakaj je nebo modro?
Bela sončna svetloba je sestavljena iz vseh barv barvnega spektra. Na jasen dan kisikove in dušikove molekule v naši atmosferi različno sipajo svetlobo na posamezne barve (rumeno, modro, rdečo, zeleno ...). Modra svetloba pa se bolj razprši kot recimo rdeča, zato jo naše oči in možgani bolj zaznajo. Modrina neba torej ni nič drugega kot na molekulah razpršena svetloba. Ob sončnem zahodu pa se skoraj vsa modra barva upogne čez horizont, zato vidimo samo še rdečo in oranžno. Trdni delci in aerosoli povečujejo število delcev v atmosferi in svetlobo še bolj pršijo. To povzroči spremembe v barvi neba.
Monolit je leta 2016 postavil ljubljanski intermedijski umetnik Martin Bricelj Baraga in je eden od njegovih nonumentov. Nonumenti so serija futurističnih, znanstveno fantastičnih in utopičnih instalacij in objektov v javnem prostoru.
S svojo preprosto zasnovo pa se ljubljanski nonument vrača k neposrednemu stiku z okoljem in nas opominja na povezanost človeka z naravo.
Cianometer je tudi energijsko popolnoma samozadosten, saj za delovanje uporablja sončno energijo.
