Vsi poznamo rek, ki pravi, da eno pasje leto predstavlja sedem človeških. Toda ali se potemtakem psu zdi, da jih je v enem letu preteklo sedem (da se mu torej eno leto "odbrzi mimo")?
Raziskave kažejo, da različne vrste živali tek časa resnično doživljajo na različne načine. Študija, ki so jo objavili raziskovalci v reiji "Animal Behavior" ("Vedenje živali"), kaže, da telesna masa in stopnja metabolizma določata, kako neka vrsta doživlja tek časa.
Percepcija časa je odvisna od tega, kako hitro živčni sistem živali lahko obdela informacije, ki jih dobijo s pomočjo čutov - posebej vida.
Da bi to preizkusili so raziskovalci živalim različnih vrst pokazali hitro utripajoče luči. Merili so tudi njihovo možgansko aktivnost oz. aktivnost tistega dela živčevja, ki je občutljivo na svetlobo. Če svetloba utripa dovolj hitro, živali (in ljudje) utripanja ne zaznajo več, pač pa jo dojemajo kot enakomeren snop svetlobe.
Na primer: ljudje utripanje zaznamo dokler svetloba utripa s frekvenco 60 Hz - 60-krat v sekundi. Hitrejšega utripanja pa ne zaznavamo več. Zato recimo ne zaznamo utripanja AC led svetilk, ki v resnici utripajo 200-krat v sekundi (200 Hz).
Nekatere druge živali pa imajo v primerjavi z nami veliko boljše sposobnosti zaznavanja tega utripanja. Na primer, nekatere muhe lahko zaznavajo utripanje do frekvence 300 Hz, kar pomeni, da vidijo, kako se svet spreminja v "300 slikah na sekundo". To pomeni, da se zanje gibanje, ki se nam zdi hitro, v resnici ne zdi nič posebnega. S tem je mogoče razložiti, da muhe skoraj vedno pobegnejo naši roki. Čeprav se nam zdi, da je udarec hiter, se roka za muho približuje kot v upočasnjenem posnetku. Čas torej zanjo teče veliko hitreje kot nam.
Morske zvezde na primer (ja, tudi one imajo oči - sicer drugačne kot mi) zaznavajo utripanje, ki ni hitrejše kot 1 utrip na sekundo. Svet se jim spreminja s hitrostjo "le ene slike na sekundo" - torej jim čas teče veliko počasneje kot nam. V skladu z njihovim počasnim življenjskim ritmom.
Živalim s hitro presnovo teče čas hitreje
Znanstveniki so na podoben način preučili 34 različnih živalskih vrst, od rib, ptic, plazilcev in sesalcev in na koncu postavili ugotovitev, da imajo živali, ki tek časa doživljajo v "višji resoluciji" tudi hitrejši metabolizem in so manjše. Ali z drugimi besedami, manjšim in hitrim živalim čas teče počasneje.
Ta spoznanja so pokazala, da razlike v tem, kako recimo čas doživljata miš ali slon, niso naključne, pač pa so usklajene s tem, kako živali reagirajo na okolico.
In če se vrnemo k psu iz začetka tega sestavka - kuža sprejema vidne informacije približno za četrtino hitreje kot ljudje - dovolj hitro, da mu recimo dogajanje na televiziji zdi kot serija utripajočih sličic. Zanj torej čas teče hitreje kot nam. In ne v razmerju 1:7, prej 1:4
