Gerald Floyd Bettis je bil norec, ki je, po poročanju okoliških prebivalcev, izvajal grozljive poskuse na psih in mačkah. V svojem “hobiju” je užival do te mere, da je dal zgraditi še eno stavbo na svoji posesti, ki je bila namenjena prav temu - izvajanju grozljivih poskusov v popolnem miru.
Sosedje so večkrat poročali organom pregona, da slišijo stokanje živali, ki prihaja iz Geraldove hiše. Večkrat pa so, tudi po njegovi smrti, poročali o deformiranih živalih, ki se potikajo okrog njegovega doma.
Nekaj časa nazaj se je smatralo, da gre le za urbano legendo, a so pred kratkim nekatere raziskave, opravljene s pomočjo arhivov lokalnih časopisov Quitmana v Arkansasu, pokazale, da je legenda o pasjem fantu, resnična.
ZAČETEK
Po besedah lokalnega zgodovinarja, sta zakonca Floyd in Aline Bettis leta 1950 preselila v veliko hišo v Quitmanu. Dolga leta sta se zaman trudila, da bi imela otroka, nato pa je leta 1954 Aline končno zanosila in rodila zdravega dečka. Poimenovala ga je Gerald Floyd.
Čeprav sta bila Floyd in Aline dobra človeka in skrbna starša, je Gerald že kot otrok kazal znake težavne osebnosti. Brez očitnega razloga se je jezil in izživljal predvsem nad psi in mačkami, ki jih je ujel na cesti. Zaradi tega početja je dobil vzdevek “Dog Boy,” kar bi prevedli v “pasji fant”.
Zaradi čudnega vedenja v šoli so se od njega oddaljili tudi vsi sošolci. On pa je s tem nadaljeval in pritegnil vedno več negativne pozornosti.
MUČIL JE STARŠA
Ko je postal najstnik, se je začel znašati tudi nad mamo in očetom. Zlorabljal jih je tako, da jih je zapiral v hišo, jih redko hranil, očeta je redno pretepal in ga celo vrgel čez balkon. 70-letni Floyd se je rešil tako, da se je prijel za nadstrešek ob hiši in tam ostal do prihoda policije, potem ko so jih o incidentu obvestili sosedje.
Po poročanju lokalnega časopisa je Geraldov oče Floyd umrl leta 1981 zaradi bolezni, a sosedje so bili prepričani, da je bil potisnjen po stopnicah in si je tako zlomil vrat. En od sosedov je takrat izjavil, da se Geralda izjemno boji in da se njegove oči ponoči svetijo.
Aline Bettis je v zgodnjih osemdesetih letih padla in si zlomila stegnenico. Med prevozom v bolnišnico v reševalnem vozilu je medicinski sestri zaupala, da jo sin vsakodnevno trpinči in maltretira. Redno jo je pretepal po obrazu, jo izsiljeval in ji grozil. Preden so jo odpustili iz bolnišnice, so jo vključili v program za zaščito odraslih in se ni nikoli več vrnila domov.
Gerald je medtem zgradil prizidek hiši, kjer je gojil in prodajal marihuano. Policija ga je zaradi preprodaje mamil in trpinčenja matere aretirala in odpeljala v zapor. Tam je leta 1988, star 34 let, umrl za predoziranjem.
Aline Bettis je umrla leta 1995, hišo pa zapustila svoji vnukinji Rebi Carter, ki jo je kmalu zatem prodala. Takrat pa se je rodila in začela hitro širiti po majhni skupnosti v Arkansasu strašna legenda o pasjem fantu. Po mnenju mnogih, zaradi groze in mučenja zakoncev Bettis ter zaradi grozljivih poskusov na živalih, ki so se tam odvijali, hišo straši duh Geralda Floyda Bettisa.
Zli duh, ki nikomur ne dovoli, da bi živel v hiši, premika predmete in napade vsakogar, ki si drzne vanjo vstopiti. Nekaj mimoidočih je priseglo, da so opazili brezobraznega moškega, oblečenega v rjavo jakno in z metuljčkom, ki jih opazuje iz enega od oken v prvem nadstropju. Morda je to duh pasjega fanta, ki čaka, da si bo prilastil še eno dušo - morda dušo skeptika, ki ne verjame, da leta trpljenja in žalosti lahko ustvarijo pravo zlo.
