"To pa že ni moj glas," ali pa "Je s posnetkom kaj narobe?", "Kako čuden glas imam ..." so stavki, ki jih izreče veliko ljudi, ko prvič slišijo svoj glas na posnetku. In mnogim glas, ki ga slišijo, tudi ni všeč.
Kako to, da ob poslušanju lastnega posnetega glasu čutimo vsaj nelagodje? Gre za mešanico fiziologije in psihologije, razlaga Neel Bhatt, profesor otolaringogije na washingtonski univerzi.
Zvok, ki ga slišimo iz snemalne naprave prihaja v naše možgane drugače kot zvok, ki ga proizvajamo med govorjenjem. Ko poslušamo posnetek svojega glasu, gre zvok skozi zrak naravnost v vaša ušesa. Ta zvok najprej zavibrira bobenček v vašem ušesu in zatem male slušne koščice, ki jih imamo v notranjem ušesu, te pa vzburijo slušni živec, ki zvočni signal prenese do slušnega centra v naših možganih.
Ko pa govorimo, zvok našega glasu doseže notranje uho drugače. En del glasu ga doseže po zraku, tako kot posnetek, večji del pa naše notranje uho - in s tem bobnič in male koščice - doseže tako, da potuje skozi naše lobanjske kosti.
Zvok lastnega glasu, ki ga tako slišimo takrat, ko govorimo, je tako nekakšna mešanica zvoka iz obeh virov - zunanjega in notranjega. Zaradi tistega dela zvoka, ki potuje skozi naše kosti pa se nam lasten glas zdi nižji, kot tisti, ki ga slišimo na posnetku. "Očitno naše kosti pojačajo nižje frekvence," pravi profesor Bhatt. Zaradi tega se nam naš glas zdi tudi bogatejši, posneti pa višji in nekako osiromašen in nekateri se zaradi tega zdrznejo.
Pa še en razlog je, zaradi česar se ob poslušanju posnetka lastnega glasu vznemirimo. Gre za "nov" glas, takšen, ki razkriva razliko med tem, kako se dojemamo sami in kako nas dojemajo drugi. Lasten glas je namreč zelo pomemben del lastne identitete, pri poslušanju posnetka pa nenadoma dojamemo, da je ta glas tisti, ki ga že vseskozi slišijo drugi. Razkorak med našo lastno predstavo o sebi in realnostjo pa je tako lahko celo strašljiv.
Leta 2005 so naredili raziskavo, v katero so sicer vključili le ljudi s težavami pri govorjenju. Posneli so njihove glasove, potem pa jih prosili, da jih ocenijo. Oceno pa so podali tudi zdravniki in strokovnjaki za glas. Izkazalo se je, da so pacienti svoj glas ocenili veliko bolj negativno, kot so ga ocenili njihovi zdravniki in strokovnjaki.
Če si torej očitate, da je vaš glas, ki prihaja iz snemalnika "grozen", je to verjetno pretiran odziv vašega "notranjega kritika" - morda se preveč strogo ocenjujete.
