»Zadruga je avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično,« se glasi mednarodno sprejeta definicija zadružništva. V Kordiševem zadružnem modelu prostovoljci sicer sami upravljajo s svojim delom, a ima pravno-formalno zadnjo besedo on – saj si je pridržal 100-odstotno lastništvo oziroma ustanoviteljstvo.
Poslanec državnega zbora Miha Kordiš del svojega prostega časa preživi na njivi, kjer prideluje zelenjavo. V ta namen ima ustanovljeno tudi socialno podjetje tipa A: NDP TOZD, zavod za trajnostno družbeno gospodarstvo, ki med svoje ključne cilje šteje ustvarjanje domačih delovnih mest in pošteno plačilo ter socialno varnost.
Kordiš je podjetnik že peto leto. V svoj ustanovni akt je zapisal, da bo v prvem letu ustvaril eno delovno mesto, v drugem pa dve. Trenutno ne zaposluje še nikogar. V poslovnih bilancah ob tem že vsa leta izkazuje, da z delom nima niti evra stroška. Večino dela namreč opravijo prostovoljci, ki so mu v lanskem letu namenili 615 ur dela, sledi iz poročila o prostovoljstvu za leto 2020, ki ga je podjetje objavilo prejšnji mesec.
NDP TOZD na svoji spletni strani med cilje zapisuje, da spodbuja redne zaposlitve in pošteno plačilo za opravljeno delo. Na Kordiša smo se zato obrnili z vprašanjem, kako uspešen je pri doseganju teh ciljev. Dosega jih, »kjer le lahko, NDP TOZD prednostno dela z malimi dobavitelji in kmetijami, socialnimi podjetji, zadrugami in podobnimi organizacijami, ki delijo njihove vrednote in usmeritve«.
Prostovoljci na njegovi njivi medtem sicer ustvarjajo presežke za prodajo, »iz katerega se krijejo odhodki in sodelujočim omogočajo, da si na primer zelenjavo pridelajo zastonj brez stroška najema, orodja, semen, sadik in vsega ostalega, kar sicer pride z vrtičkom,« odgovarja Kordiš. Sam v delovni fond ur prispeva le štiri ure tedensko, saj svoj prosti čas razporeja med dejavnostmi, ki jih je NDP TOZD razvil v vmesnem času.
Zadruga, v kateri ima zadnjo besedo Kordiš?
Kordiš nam je na vprašanje, zakaj si pridržuje lastniške pravice v 100-odstotni lasti, odgovoril, da v zavodu ni lastnik, temveč ustanovitelj. Gre za izmikanje vprašanju, saj je zavod pravno gledano zelo podoben družbi z omejeno odgovornost z razliko, da je naravnan nepridobitno. Ustanovitelj lahko namreč v vsakem trenutku spremeni akt o ustanoviti in tako povozi prej ustanovljene demokratične organe.
Kordiš sicer pojasnjuje, da ima njegov zavod »svojo koordinacijo in skupščino, ki dejavnosti tako vodita kot izvajata. Navznoter torej NDP TOZD v veliki meri že deluje kot zadruga, z razvojem dejavnosti pa se nadejajo, da bo zadruga v bodočnosti postal tudi formalno.«
Bo Kordiš člane zadruge spustil v soustanoviteljstvo?
Na to vprašanje smo iskali odgovor, a je Kordiš nehal odgovarjati na naše poizvedbe. Če Kordiš namreč svoje prostovoljce plača v pridelani zelenjavi, presežek prihodkov nad odhodki pa reinvestira v dejavnost zavoda, lahko to nekoč v prihodnje pomeni, da bo Kordiš spremenil akt o ustanovitvi, in zavod, ki je bil kapitaliziran s prostovoljnim delom, odnese po svoje. Prihodki Kordiševega zavoda so trenutno še skromni, leta 2017 je beležil slabih pet tisočakov, leto kasneje slabih deset in leta 2019 slabih 11 tisočakov. Podatki za lansko leto še niso na voljo.
Zadruga je takrat, ko je njen član solastnik
Pravi zadružni model bi se medtem moral gibati v smeri solastništva – vsak zaposleni ali prostovoljec v času, ko kot član sodeluje v zadrugi, dobi delež solastništva in tako pride do dejanskih upravnih vzvodov v gospodarski operaciji in je seveda poleg plače udeležen tudi v delitvi kapitalskih dobičkov.
Tako je denimo organizirano najuspešnejše slovensko izvozno podjetje Dewesoft, o katerem smo pisali pred kakšnim mesecem. Takšna je tudi mednarodna definicija, ki se glasi, da je zadruga oziroma kooperativa »avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanje odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično«.
