Ko je Evropska vesoljska agencija zasnovala vesoljsko plovilo, ki bi se Soncu približalo bolj kot katerakoli sonda doslej, se je znašla pred veliko težavo: kako plovilo zaščititi pred ekstremno vročino in sevanjem.
Skupaj z Naso sta sondo Solar Orbiter izstrelili februarja lani, pred kratkim pa se je prvič prikazala izza Sonca. Sonda mora vzdržati temperature, ki bi stopile svinec, in 13-krat več sevanja, kot pa ga doseže površje Zemlje.
Iz kamene dobe
Agencija se je sprva poslužila konvencionalnih rešitev, ki temeljijo na kovinah in ogljikovih vlaknih, a niso bile dovolj dobre. Odgovor so na koncu našli v materialu iz kamene dobe.
Po tistem, ko je Evropska vesoljska agencija odprla svoja vrata idejam od zunaj, je stik z njo navezalo irsko biotehnološko podjetje ENBIO. Razvilo je namreč tehniko nanašanja sintetičnih kostnih prevlek na ortopedske in zobne vsadke, da bi jih bolnikovo telo lažje sprejelo. Ker so na ta način zmanjšali težo in preprečili luščenje, se jim je zdelo, da bi tehnika lahko bila koristna za sondine površine iz titana.
A sintetične kosti so bile svetlo obarvane – testi so pokazali, da so po daljši izpostavljenosti sončni svetlobi potemnele, s tem pa se je spremenila količina toplote, ki so jo vpile in odbile. Črna prevleka bi zagotovila stabilne lastnosti za trajanje celotne odprave.
V omenjenem irskem podjetju so kostni prah skušali obarvati črno, a se metoda ni izkazala za učinkovito. Namesto tega so začeli iskati naravno črn kostni prah. In prišli do zažganih živalskih kosti, kot so jih uporabljali v jamski umetnosti.
Tak kostni prah se je izkazal za idealnega. Ne le, da je črn, v njem tudi ni nič gorljivega – ko se segreje, ne sprošča plinov, ki bi lahko poškodovali vesoljsko plovilo. Premaz, imenovan SolarBlack, prekriva približno petino sonde in skrbi, da njeni najbolj fini deli delujejo pri sobni temperaturo, saj absorbira toploto do 1000 stopinj Celzija. Beli premaz, imenovan SolarWhite, prekriva druge dele sonde – tiste, ki morajo sončno svetlobo odbijati in ne absorbirati.
