Pripravite sirup iz dišečih vijolic
Sestavine: 100 g cvetov posušene dišeče vijolice, 500 g sladkorja, 500 ml vode, sok 2 limon.
Priprava: V lonec zlijemo vodo in dodamo sladkor. Segrevamo in neprestano mešamo, da se sladkor povsem raztopi. Nato dodamo vijolice in segrevamo do vretja. Odstavimo, ohladimo, dodamo sok dveh limon in precedimo skozi cedilo. Sirup prelijemo v steklenico in shranimo v klet. Uživamo žličko sirupa do trikrat na dan v času prehladov, pri bronhitisu, astmi, vnetjih in drugih težavah z dihali.
Drobne vijoličaste cvetove najdemo povsod po Sloveniji. Vijolica je trajnica, ki jo prepoznamo po svetlo do temno vijoličastih venčnih listih s tremi cvetnimi listi zgoraj in dvema spodaj. V stari Grčiji je veljala za cvetlico boginje Afrodite, saj naj bi njen vonj pri njej vzbujal močna čustva. Hipokrat jo je priporočal pri glavobolu, mačku, pri težavah z vidom in povečanem izločanju žolča.
Uporabni so vsi deli rastline
Vijolica ljubi vlažna senčna mesta, kjer zraste do 15 centimetrov. Zeleni listi sestavljajo pritlično rozeto ob spodnjem delu dolgega cvetnega stebla, ki so najprej ledvičaste oblike in gladki, nato pa srčasti in dlakavi. Iz korenike poganjajo tanke in dolge pritlike, s katerimi lahko vijolice razmnožujemo. Praviloma nas s svojimi cvetovi preseneča vse od marca do maja, nato pa običajno na jesen zacveti še enkrat. Spomladi jo sadimo z semeni, jeseni pa s potaknjenci. V zdravile namene lahko uporabimo vse dele rastline, a jih nabiramo v različnih letnih časih. Liste in cvetove nabiramo spomladi, medtem ko so korenine primerne za kopanje šele v jeseni. Cvetove in liste sušimo na zračnih in senčnih mestih ter jih hranimo v temnih steklenih kozarcih, medtem ko dobro očiščene korenine v sušilnikih sadja ali suhih prostorih. V vijolici najdemo fenolne glikozide, saponine, vitamin C, sluzi, evgenol in flavonoide, v cvetovih pa še cianin in eterično olje.
Pomoč pri astmi, vnetju žrela …
Vijolice v ljudskem zdravilstvu uporabljamo predvsem pri prehladnih obolenjih, kjer lajšajo izkašljevanje, pomirjajo pa tudi razdraženo prebavo in lajšajo bolečine. Pogosto jo priporočajo pri okužbah ustne votline. Nepogrešljiva je pri vlaženju in negi suhe, razpokane kože. V pomoč je pri resnejših dihalnih boleznih, kot sta astma in bronhitis, uporabna je tudi pri vnetju žrela. Pomirja kašelj, redči sluz in lajša izkašljevanje ter znižuje povišano temperaturo. Zdravilci vijolico priporočajo tudi pri ljudeh, ki jih muči lena prebava in slabo delovanje sečil. Velja za blagi diuretik.
