Natančno za 86 centimetrov je Mount Everest ali Čomolungma, kot jo imenujejo Nepalci, višja od zadnje zabeležene meritve in tako sedaj meri natančno 8.848,86 metrov.
Prirastek pa ni nastal zaradi snega in tudi gora ni v resnici zrasla za toliko, dodatni centimetri so posledica dogovora med Nepalom in Kitajsko o merjenju njene višine.
Doslej namreč državi o višini najvišje gore na svetu, preko vrha katere poteka njuna meja, nista soglašali - Kitajska je menila, da bi morali višino gore meriti le do vrha njene skalnate gmote, medtem ko so nepalske oblasti ugovarjale, češ da je treba k tej višini prišteti tudi višino snežne odeje. Zaradi tega je bila razlika v višini Mt. Everesta v podatkih obeh držav kar štiri metre.
Sedaj sta se obe državi dogovorili o tem, enotni glede njegove višine. Pravzaprav sta se o tem dogovorili na lanskem obisku kitajskega predsednika v Nepalu, potem pa so geometri obeh držav goro izmerili, uskladili podatke in dogovor o višini sta državi zdaj tudi podpisali.
Kako so sploh izmerili višino?
Višino gora merijo od srednje vrednosti morske gladine na izbrani točki do vrha. To pa pomeni novo težavo - če je najvišjo točko, vrh, sorazmerno lahko določiti, pa spodnje točke ni tako lahko, saj tudi morska površina ni povsod popolnoma "gladka" in so nekateri predeli morja nižji od drugih. To je posledica oblike zemeljskega površja in gravitacije in razlaga bi bila predolga za ta članek. Kakorkoli že, Nepal je za izhodišče izbral točko v Bengalskem zalivu, Kitajska pa točko v rumenem morju.
Z metodo trikotnikov oz. triangulacijo, ki se uporablja pri merjenju Zemljine površine, pa so potem izračunali višino vrha.
Nepal na primer, ki sam sicer nima obale, je tako na svojem in (s pristankom indijskih oblasti) tudi na ozemlju Indije postavil mrežo postaj, dolgo 250 kilometrov, preden so prišli do točke, s katere je bil viden Mt. Everest.
Ali ste vedeli?
Mt. Everest je star od 50-60 milijonov let.
Še vedno "raste", s hitrostjo okoli pol metra na stoletje.
Nastal je, kot ostala Himalaja, zaradi trka indijske in evrazijske tektonske plošče.
Vrh Mt. Everesta je snežna kupola, na kateri lahko naenkrat stoji največ 6 ljudi.
Kljub vsemu pa je bilo ob merjenju potrebno poslati na vrh Mt. Everesta tudi človeško odpravo, ki je tam postavila "svetilnik", v resnici oddajnik. Nepalci so svojo poslali že lani, Kitajci pa letošnjega maja in njihova ekipa je bila edina odprava, ki je letos stopila na vrh najvišje gore na svetu, saj je Nepal zaradi pandemije prepovedal vse vzpodne, Kitajska pa vzpone tujih odprav.
Potem so ekipe iz obeh strani merile in izračunale razdaljo od izbranih točk z znano nadmorsko višino, do "svetilnika" na vrhu, pomagali pa so si tudi s sistemom GPS.
Nepal je tokrat prvič izmeril višino gore z lastno odpravo, za celotno proceduro pa je ekipa zemljemercev in alpinistov vadila kar dve leti.
Zakaj so goro sploh na novo merili?
Eden glavnih razlogov za ponovno merjenje Mt. Everesta so bili namigi nekaterih geologov, da je rušilni potres, ki je Himalajo prizadel leta 2015 morda vplival na višino gore. Potres z magnutudo 7,8 je bil eden najmočnejših v bližnji zgodovini na tem območju in je posledica premikov na stiku med Indijsko in Evroazijsko tektonsko ploščo, kjer leži Himalaja. Znanstveniki pa so ugotovili, da so se po potresu znižale višine nekaterih gora v bližini epicentra. Drugi geologi so menili, da bi potres lahko višino Mt. Everesta tudi povišal. Himalaja v poprečju namreč še vedno "raste" s hitrostjo nekaj cm na leto, kar je posledica narivanja omenjenih tektonskih plošč.
Potres je takrat v Nepalu terjal skoraj 9.000 življenj, med njimi je bilo tudi 18 alpinistov, ki so nameravali plezati na Mt. Everest in katerih kamp je zasul plaz, ki ga je sprožil potres.
********* MORDA VAS ZANIMA TUDI TO **********
Verjetnost, da živimo v računalniški simulaciji je 50-50
