Leča spada med najstarejše kulturne rastline na svetu. Njene ostanke so našli v švicarskih mostiščih in egipčanskih grobnicah, omenjena pa je tudi v Svetem pismu. Nekoč je veljala za hrano revežev, podobno kot ajda in proso, danes pa nanjo prisegajo vsi ljubitelji zdrave prehrane, dietetiki in nutricisti. Preverimo, zakaj.
Vir železa in aminokislin
V leči je veliko mineralnih snovi, med katerimi izstopa predvsem železo, poleg tega pa še kalij, magnezij in cink. Glede na vsebnost železa se leča postavlja ob bok belemu mesu in celo ribam. A to še zdaleč ni vse, vsebuje tudi veliko dobro prebavljivih beljakovin in vlaknin ter ima nizko energijsko vrednost, zaradi česar je pogosto na jedilniku shujševalnih diet. V kombinaciji z mlekom, jajci in žiti je odlično živilo tudi za vegetarijance, saj zadovolji vse potrebe po aminokislinah.
Leče je več barv, kaj pomenijo?
Drži, da na trgovinskih policah najdemo lečo različnih barv, ki se razlikuje tudi po kakovosti. Po navadi so na voljo štiri vrste; rjava, zelena, rdeča (oranžna) ter tudi črna leča, ki jo imenujejo tudi beluga. Zelena leča je znana predvsem po veliki vsebnosti beljakovin, med kuhanjem pa ohrani tudi obliko. Rumena leča izvira iz Azije in je najpogosteje prisotna v indijskih jedeh, kjer jo imenujejo tudi »dal«, v kombinaciji s karijem. Vsebuje velik delež vlaknin. Nekoliko bolj rdečkasto lečo najdemo v različnih odtenkih in je prav tako pomembno živilo indijske kuhinje. Je edina stročnica, ki je pred kuhanjem ni treba namakati, saj se hitro razkuha; iz nje lahko pripravimo tudi odličen pire. Rjava leča ima okus po orehih in se kuha najdlje, medtem ko črna leča velja za najlažje prebavljivo.
Vsestransko uporabna
Lečo je, ne glede na sorto, dobro namakati, tako bomo bistveno skrajšali čas kuhanja. Namakamo jo v hladni vodi, to bo med drugim zmanjšalo napenjanje pri prebavi. Ker se hitro navzame okusov, jo lahko pripravimo na različne načine. Odlična je v kombinaciji s česnom, čebulo in korenjem. Dobro se znajde v družbi mediteranskih živil, ko so suhi paradižniki, olive in mediteranske začimbe, medtem ko je ustvarjena za pripravo indijskih jedi, še posebej v družbi karija, kurkume, ingverja, kardamoma in koriandra.