Potres je bil tako močan - seizmologi so namerili magnitudo kar 6.5 stopnje po Richterju - da je potopil obalo jezera Stanley. In ker se tla v Idahu še vedno niso popolnoma umirila, se je med prebivalci pojavil strah, da bi lahko potres, ki je bil drugi najmočnejši, kar jih pomnijo v tej zvezni državi, vplival tudi na bližnji supervulkan, ki počiva pod površjem enega najlepših naravnih parkov na svetu, Yellowstone.
Yellowstonski park je znan po številnih gejzirjih in toplih vrelcih, ki kažejo na dogajanje "tik" pod površjem. V globini kakšne 5 do 12 kilometrov se namreč nahaja velika "soba", dolga 60 km in široka 30 kilometrov, ki se polni z magmo. Ta kot nekakšen kuhalnik segreva podzemno vodo, zaradi česar na površju nastajajo gejzirji in topla jezera.
Severnoameriški supervulkan je eden od dvajsetih supervulkanov, ki so jih do zdaj uspeli našteti geologi in geofiziki. Nam najbližji leži pred Neapljem v Italiji.
Vsake toliko časa, ko pritisk magme postane prevelik, ali pa zaradi potresa, magma izbruhne in prodre na površje. Znanstveniki domnevajo, da bi nenaden izbruh yellowstonskega supervulkana "izbrisal" Združene države Amerike in povzročil velike klimatske spremembe po celem planetu. Po nekaterih ocenah bi v primeru totalnega vulkanski pepel prekril območje v premeru več sto kilometrov z nekaj metrsko odejo, v ozračje pa spustil na milijone ton prahu in plinov, ki bi zastrli oziroma onemogočili prehajanje sončne svetlobe in na Zemlji povzročile znatno ohladitev, morda celo več desetletno ledeno dobo.
Zadnji potresi v Idahu sicer sodijo na širše področje supervulkana, in so z njim "povezani" preko tektonskih prelomnic, pravijo seimologi, vendar zaenkrat ni bojazni, da bi prav ti potresi sprožili nenadne izbruhe. Na področju Yellowstonea letno zabeležijo več sto močnejših potresov, območje pa stalno nadzorujejo.
Zadnji večji izbruh supervulkana Yellowston se je zgodil pred 60-70 tisoč leti.
