V Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili testiranje 11 vzorcev skute različnih trgovskih in blagovnih znamk ter preverili, kako se v kemijskih, mikrobioloških in senzoričnih lastnostih razlikujejo predpakirane skute. Med testiranimi izdelki – za kilogram skute so odšteli od 2,78 do 5,37 evra – so bili na vrhu izdelki slovenskega porekla, a ta podatek ne zagotavlja, da je tudi osnovna surovina, mleko, slovenska. Za kilogram najboljše skute na testu boste odšteli 3,78 evra in je trgovske znamke, za kilogram drugouvrščene pa boste odšteli 5,37 evra in je blagovne znamke.
Kakšne so pomanjkljivosti
Rezultati so pokazali, da imamo slovenski potrošniki na izbiro veliko dobre skute na eni strani, a tudi pomanjkljivih na drugi strani. V okviru testiranja so pri štirih izdelkih ugotovili pomanjkljivo obvladovanje higienskih zahtev (povečana vsebnost kvasovk, pri enem izdelku pa so ugotovili tudi vsebnost bakterije E. coli). Največje razlike med izdelki pa so se pokazale pri oceni senzoričnih lastnosti.
Vir beljakovin
Skuta je fermentiran mlečni izdelek iz skupine svežih sirov, za katere je značilno, da ne zorijo. Zaradi večje vsebnosti vlage in bogate sestave hranil je skuta ob neupoštevanju higienskih pravil in pravil rokovanja z izdelkom hitro pokvarljivo živilo. V okviru testa so preverili kemijske parametre (vsebnost maščobe, vsebnost suhe snovi), izvedli nekatere mikrobiološke preiskave (vsebnost mlečnokislinskih bakterij, E. coli, koagualaza pozitivnih stafilokokov ter plesni in kvasovk) in preverili senzorično kakovost. Po oceni bi lahko vsi pregledani izdelki nosili prehransko trditev »visoka vsebnost beljakovin«, saj te predstavljajo več kot 20 odstotkov energijske vrednosti izdelka. Skuto uvrščamo namreč med beljakovinska živila, zaradi dobre aminokislinske sestave pa je tudi ustrezen nadomestek za meso v prehrani. Vsebnost beljakovin v testiranih skutah se giblje od 9,7 do 14 gramov na 100 gramov izdelka, kar pomeni od 26 do 69 odstotkov celotne energijske vrednosti izdelka.
