Hrana, ki jo konzumiramo, predstavlja naše pogonsko gorivo – in kako dobro se bomo v svojem telesu počutili, je v veliki meri odvisno od snovi, ki jih vnašamo v telo prav s prehrano.
• Ali smo zaužili dovolj hranil, ki skrbijo za močne mišice in kosti?
• Uživamo priporočen vnos zdravih maščob, ki pomembno prispevajo k tvorbi vseh celic našega organizma in ključno vplivajo na delovanje možganov?
• Konzumiramo veliko vlaknin, da s tem pomagamo metabolizmu?
• Smo danes popili zadostno količino vode, da se počutimo zdravi, polni energije in pomagamo toksinom, da po hitrem postopku zapustijo naše telo?
• Ali … vemo, kaj jemo?
ALI STE VEDELI?
Zamisel, da prehrana podpira zdravje, je stara kot človeštvo. »Si, kar ješ!« je fraza, ki izvira iz več kot 5000 let stare ajurvedske medicine. Tudi znameniti grški filozof Hipokrat je učil: »Naj bo hrana tvoje zdravilo!«
Prehranjevanje je del kulture
Slovenci imamo v svoji kulturi prehranjevanja v veliki meri zelo močno zavest, da je pomembno kupovati domače izdelke in s tem podpirati slovenske kmete, proizvajalce, predelovalce in vse tiste, ki skrbijo za to, da imamo državljani vedno dostop do kakovostne hrane na policah svojih trgovin. Tudi država pomaga pri tem, da se ideja krepi, saj vsako leto razvija nove projekte, s katerimi vse deležnike v verigi prehrambne industrije podpira tako na finančne kot tudi pravne načine.
Vedno več ljudi se tudi zaveda pomembnosti zdrave prehrane za zdravje, vendar se kljub vsemu še vedno vse preveč oklepajo hitrih rešitev, ki so v danem trenutku cenovno najugodnejše, kar velikokrat pomeni, da so polne aditivov in vsebujejo druge manj zdrave sestavine (preveč nasičenih maščob, soli, sladkorja in podobno) in pogosto na dolgi rok predstavljajo zdravstvena tveganja načinov prehranjevanja.
Česa se je dobro izogibati
Nutricionisti, ki so zagovorniki zdravega prehranjevanja v prvi bojni liniji, nas že vrsto let opozarjajo na pomembnost uravnoteženega prehranjevanja in predvsem na dolgoročno slabe posledice, ki jih prinaša prepogosto uživanje z aditivi napolnjene hrane.
Najbolj strogo opozarjajo na pet »belih« nevarnosti, ki jih najdemo praktično v vsaki kuhinji in na krožnikih sleherne restavracije v vsakodnevni prehranski rutini.
Med pet »belih« nevarnosti (v prevelikih količinah in ob prepogosti uporabi) spadajo: bela moka, bela sol, beli sladkor, belo mleko in bela maščoba. Našteta živila so industrijsko procesirana in močno kemično obdelana. V teh postopkih izgubijo svojo biotsko vrednost, dobra hranila in pogosto s procesi predelave razvijejo tudi primesi, ki so lahko nevarne zdravju.
Zato je pomembno izbirati izdelke, ki niso polni dodatkov in ojačevalcev arome. Če posegamo po pravih, zdravih kosih mesa slovenskega preverjenega porekla, smo lahko prepričani, da meso ne vsebuje antibiotikov in drugih dodatkov. Kratke dobavne poti, stroga zakonodaja, sledljivost in nadstandardni nadzor zagotavljajo naravno svežino, dober okus in zdravje, brez dodatkov. Jed je zaradi polnosti okusa odlična že sama po sebi!
