Lokalne oblasti so pred letom oznanile, da so bili v eni od kleti Muzeja Akvitanije (Musee d'Aquitaine), ki se ponaša tudi z Montaignovim kenotafom kot enim izmed svojih eksponatov, odkriti posmrtni ostanki.
Leseno krsto so v začetku tedna izvlekli iz grobnice v kleti muzeja, ki zaseda prostore ženskega samostana, kjer je bil Montaigne pokopan. To je spodbudilo natančne raziskave, ki bi razkrile, če ostanki v grobu pripadajo Montaignu, enemu največjih sinov mesta Bordeaux, katerega župan je bil med leti 1581 in 1585.
"Verjetno smo v prisotnosti Michela de Montaigna," je dejal direktor muzeja Laurent Vedrine po odprtju grobnice. "Zgodovinska in arheološka znamenja nam namigujejo, da smo na pravi poti. Mislim, da smo, ampak nismo prepričani. Moramo preveriti," je dodal.
Odprtje groba v tem tednu je razkrilo leseno krsto z besedo Montaigne, napisano z velikimi rjavimi črkami. Lesena konstrukcija je vsebovala še svinčeno krsto, v kateri je posebna kamera zaznala stegnenico, medenično kost in lobanjo, je dejala mestna arheologinja Helene Reveillas.
Zdaj bo ekipa dvanajstih znanstvenikov različnih disciplin analizirala kamnito grobnico, krsto in posmrtne ostanke.
Raziskave naj bi prav tako razkrile starost in spol osebe ter pokazale, če so bili pri pokojniku prisotni znaki ledvičnih kamnov, ki naj bi filozofu povzročali preglavice.
Zmeda glede lokacije pokopa Montaigna izhaja iz tega, da naj bi bili po filozofovi smrti leta 1592 njegovi posmrtni ostanki prenešeni na različne kraje.
