Raziskovanje konoplje

Dr. Lumir Ondrej Hanuš: Nisem še zasledil zastrupitve s CBD

Jure Aleksič / Revija Zarja Jana
31. 10. 2019, 20.30
Posodobljeno: 6. 12. 2023, 06.47
Deli članek:

»To je, kot če bi na srečanje fizikov povabili same einsteine!« so mi slovenski aktivisti navdušeno opisovali seznam govorcev na konferenci Konoplja zdaj, ki je potekala v Ljubljani. Najslovitejši med povabljenci je bil dr. Lumir Ondrej Hanuš, ena vodilnih svetovnih avtoritet na področju raziskovanja konoplje in soodkritelj izjemno pomembnega endokanabinoidnega nevrotransmiterja anandamida. V zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju učinkov konoplje na vrsto ženskih obolenj.

Šimen Zupančič
Dr. Lumir Ondrej Hanuš

Slovenija je po poročanjih s terena med vsemi državami EU najbolj pasja pri tolmačenju evropskega priporočila na to temo. Naši oblastniki seveda trdijo, da le ščitijo državljane, češ da se jih je nekaj že zastrupilo s CBD. Je res, da je CBD lahko strupen?

V vseh 49 letih zdravniškega in raziskovalnega staža nisem zasledil takega primera. Takole bom rekel: če nas oblasti ščitijo pred CBD, potem nas morajo nujno zaščititi tudi pred soljo. Če je človek pri večerji zaužije pol kilograma, je lahko vsekakor zelo nevarna! Škoda, ker nas evropski uradniki tako prizadevno ne ščitijo tudi pred uradnimi zdravili. Koliko bolnikov vendar vsako leto umre od legalnih zdravil, pa to očitno nikogar ne moti. Če po uporabi kanabisa kak bolnik dvakrat zakašlja, pa nemudoma skoči kvišku cel zdravstveni establišment.

Na Češkem ste med prvimi v Evropi legalizirali medicinsko konopljo. Kako se vam je to obneslo?

Eh, tudi pri nas je bolnikom še vedno dostopna predvsem na papirju. V realnosti pa je medicinski pripravek na podlagi kanabisa prav bizarno drag. Mesečni odmerek tehničnega kanabisa, ki ga smejo predpisovati zdravniki, stane 14.000 kron, povprečna pokojnina pa je dobrih 10.000 kron. Kdo si lahko to privošči? Oblasti pa se na ta račun lahko še naprej sprenevedajo, da med bolniki za konopljo preprosto ni zanimanja. Ja, no, seveda ga ni, če si jo pa lahko privoščijo le bogati!

To se res sliši kot vrhunec sprenevedanja. Ampak zakaj se vendar oblastniki tako obnašajo?

Po mojem zato, ker so v pesti močnih farmacevtskih lobijev. Ki skušajo čim bolj zatreti vsaj uradno zdravstveno uporabo konoplje, če že ne morejo neuradne, zaradi katere vsak mesec izgubljajo stotine milijonov evrov. S konopljo je v resnici tako kot z bencinom. Saj že imamo okolju bistveno prijaznejše nadomestke, a jih elite namenoma držijo v predalu, ker tako mastno služijo s prodajo bencina. Na srečo obstajajo tudi med politiki napredni ljudje. Naš premier Babiš se recimo zelo trudi, da bi pomagal konopljo narediti dostopno bolnikom.

Kako je prišel do tega?

Tako, da je spoznal gospoda po imenu Majzlik, ki ima hčerko z multiplo sklerozo. Hčerka je dolgo izjemno trpela – bila je vsa pohabljena in zakrčena. Ko je po nasvetu prijatelja poskusila s konopljo, je bilo njeno trpljenje močno olajšano. Zakrčenost je izginila, ni je več bolelo – odpravljena pa je bila tudi vrsta stranskih tegob, recimo huda zaprtost. A potem sta se z očetom znašla pred klasično težavo, kako do konoplje. Dekletova invalidska pokojnina znaša 6000 kron, strošek vzgajanja tistih petih rastlin, ki jih potrebuje zase, pa je recimo 30 kron.

Medicinska konoplja bi tudi njo stala 14.000 kron na mesec?

Tako.

Torej ji sistem v svoji modrosti omogoča, da lahko na črnem trgu proda ledvico, da si lahko privošči recimo dve leti medicinske konoplje …

Njej konkretno tega sicer ne bi bilo treba storiti, ker je njeno trpljenje na premierja Babiša naredilo tak vtis, da se je ponudil, da ji bo iz lastnega žepa kril mesečne stroške nakupa. A sta z očetom ponudbo zavrnila. »Najlepša hvala, gospod Babiš,« mu je rekel oče, »ampak ni prav, da postane zdravilo dostopno za mojo hčerko, za vse druge trpeče pa ostane enako nedostopno kot prej.« Odtlej počne premier vse, kar je v njegovi moči, da bi dosegel potrebne spremembe za tak preboj.

Dobro, v tem kontekstu velja zelo blago pohvaliti tudi našega predsednika Pahorja, ki je postal častni pokrovitelj konference, v sklopu katere vas pravkar gostimo. Povejte, mar pri vas na Češkem tudi zakonsko preganjajo hudo bolne ljudi, ki doma gojijo konopljo v zdravstvene namene?

Na papirju jih. Dolgo so jih tudi v resnici. A v zadnjih letih se je nekako uveljavila praksa, da pri res hudo bolnih ljudeh pogledajo stran.

Pri nas takega najosnovnejšega sočutja ne boste našli. Nedavno smo objavili pričevanje gospoda, ki je gojil konopljo, ker je ženi odpravila hud možganski tumor. Brez vsakih konkretnih dokazov so ga obsodili kot dilerja, zato je rastlino nehal gojiti, žena pa je pred tremi meseci umrla.

Kako žalostno! Kakšna tragična izguba, ki je še toliko bolj tragična, ker je do nje prišlo povsem brez potrebe. Ob takih primerih trčimo ob najosnovnejše vprašanje: ima človek sploh pravico biti zdrav ali ne? Pri vas očitno še ne. Naj vam postavim še eno vprašanje: kateri bolnik je za sistem najboljši bolnik?

Tisti, ki cela desetletja golta po štirinajst tablet na dan?

Bravo, natanko tako. Farmacija ljubi kronične bolnike. In zato zdravstveni sistem tudi ves čas tako pridno niža osnovne kriterije za diagnosticiranje bolezni. Recimo glede še dovoljene ravni holesterola in podobno. Denar ne smrdi. Kjer vlada pohlep, je treba bolnike preprosto ustvariti.

Če prav razumem, ste bili osebno dolgo proti polni legalizaciji konoplje. Potem pa ste spremenili mnenje in se danes zavzemate prav za to.

Res je. Danes sem brezprizivno za polno legalizacijo, ker sem vmes spoznal, da je to očitno edini način, da lahko »spravimo skozi« poln dostop bolnikov do konoplje. Pozor, to vprašanje je mnogo bolj zapleteno, kot se sliši! Pomembno je namreč vedeti, da je konoplja zelo raznotera rastlina z neštetimi podvrstami. In mnogi bolniki morajo preizkusiti številne, preden najdejo tisto, ki jim dejansko pomaga.

Natanko enako je v pogovoru za našo revijo povedal izraelski znanstvenik David Meiri, eden vodilnih svetovnih raziskovalcev konoplje. Zaupal nam je, da v njegovem laboratoriju preučujejo kar sedemsto sort konoplje, v katerih se prepleta več kot petsto učinkovin.

Pomembnosti tega ne morem dovolj poudariti! Ne morem pozabiti bolnice z rakom, ki jo je konoplja spet postavila na noge. Neverjetno, kako se je razcvetela! Potem pa je za dlje odpotovala, na novi lokaciji ni mogla najti prave sorte konoplje in je umrla.

Kaj lahko kot znanstvenik z gotovostjo rečete o učinku konoplje na zdravljenje raka?

Z gotovostjo samo to, da konoplja ne pomaga pri vseh bolnikih. Veliko je odvisno od genetike, še več, kot že rečeno, od tega, ali jim uspe najti pravo sorto konoplje. Težava je v tem, da pronicnejo v javnost samo zgodbe o uspehih – torej o bolnikih, ki jim je konoplja rešila življenje. Marsikomu ga žal ne, a o tem nikjer nič ne preberemo.

S čim se kot raziskovalec ukvarjate zdaj? Katere so vaše prioritete?

Osredotočam se na ženske bolezni, najbolj na endometrijo. To je izjemno boleča bolezen, ki se lahko preko telesnih tekočin razširi na mnoge dele telesa, pogosto pa lahko tudi blokira plodnost.

In ugotovili ste, da konoplja pomaga tudi tem bolnicam?

O, pa še kako! Bolnice, ki so bile prej dolga leta zverižene od bolečine, lahko končno spet zadihajo. Mnoge so že s pomočjo zgolj industrijske konoplje povsem brez bolečin. A toliko moramo še odkriti! Moderne raziskave so ugotovile, da lahko daje ista sorta konoplje precej drugačne učinke, če smo rastlino nabrali zjutraj ali zvečer – ali pa če smo jo nabrali na sončen ali deževen dan. Gre za neverjetno kompleksno rastlino in res ne vem, zakaj se tako obiramo pri žetju njenih darov. Zato bi rad vaše bralce še enkrat pozval k potrpežljivosti pri zdravljenju s konopljo. Če prva in druga sorta nista učinkovali, je povsem možno, da bo tretja ali peta ali deveta. V Izraelu, kjer so glede tega izjemno progresivni, ponudi pridelovalec bolniku takoj na začetku v preizkus nekaj različnih sort. Pa naj potem kar sam presodi, katera mu najbolj pomaga!

Izjemno.

V isti sapi pa bi bralce posvaril pred črnim trgom. Razumem, da zaradi škodljivih politik zdravstvenega sistema mnogi preprosto nimajo druge izbire. A naj jih pri tovrstnih nakupih vodi maksimalna previdnost! Drži, pogosto lahko tako nabavimo krasno konopljo, ki nam zelo pomaga. Pogosto pa nam na črnem trgu za drag denar podtaknejo povsem ničvredno robo. Ali še huje: lahko vam prodajo tak šlampast gravž, da vam lahko celo škoduje. Na črnem trgu pač kupujemo … Hm, ne vem, kako temu rečete Slovenci, ampak pri nas poznamo izraz »kupovati mačko v vreči«.

Tudi pri nas poznamo skoraj enako frazo. Ki prav res najboljše opiše kupčeve obete na črnem trgu.

No, ta mačka je lahko bela ali črna ali zdrava ali zastrupljena. Preprosto ne vemo. Zato si moramo tudi na črnem trgu poiskati zanesljive vire. Tudi zato bi bilo neprimerno bolje, če bi konopljo preprosto legalizirali na celi črti. Da ljudje, ki se borijo za življenje, ne bi imeli vsaj teh povsem nepotrebnih težav pri nabavi. Potem bi jim gotovo ostalo tudi več časa, da se lahko bolje izobrazijo o tem, kaj je res in kaj ne.

Kaj mislite s tem?

Danes so bolniki zaradi splošnega buma konoplje vse prelahek plen vsakovrstne propagande … Torej znanstveno povsem neutemeljenih navedb brezsramnih zaslužkarjev, ki svoje izdelke prodajajo kot čudežno zdravilo za vse. Uh, če bi od vsakega od spletnih podjetij, ki svojo robo tržijo z mojimi povsem izmišljenimi citati, iztožil samo pet evrov … Nekateri me celo navajajo kot posebnega strokovnega sodelavca, čeprav nisem za njihovo podjetje še nikoli slišal! Vidite, take reči bi morali urejati naši demokratično izvoljeni oblastniki, ne pa da kriminalizirajo bolnike in skušajo – tako kot pri vas – birokratsko sesuti kar celotno panogo izdelkov s CBD!

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
...