Šipkove grmičke po navadi najdemo prepredene po živih mejah ali ob obronkih gozdnih jas, ki spomladi prijazno vabijo z belimi cvetovi, jeseni pa z živo rdečimi plodovi. Sončni, prijetno topli jesenski popoldnevi so več kot primerni za sprehod do bližnjega gozda, kjer si lahko v teh dneh naberete obilico teh zdravih, vitaminov polnih plodov.
Nabiranje in sušenje
Grm šipka prepoznamo po bodicah, na hitro spominja na divjo vrtnico. Cveti od maja do julija, z bledo rožnatimi cvetovi, ki medeno dišijo. Plodovi se oblikujejo v avgustu in septembru, ko so že primerni za obiranje. Nekoč je veljalo, da se šipek obira šele takrat, ko pade prva slana, a vse toplejše jeseni skoraj ne dopuščajo več te možnosti, zato šipek pobiramo takrat, ko se temperature spustijo vsaj pod 10 stopinj Celzija. Plodove šipka prerežemo po dolgem, izdolbemo semena in olupek posušimo na zraku. Semena splaknemo in odstranimo dlačice, nato tudi te dobro posušimo. Posušene olupke in semena shranimo v stekleni posodi, ki dobro tesni. Semena v nadaljevanju uporabimo za šipkov prah.
Bogastvo antioksidantov
V drobnih rdečih plodovih se skriva prava zakladnica koristnih antioksidantov. Redno uživanje šipkovih pripravkov je tako eden izmed koristnih ukrepov za zmanjševanje tveganja za mnoga kronična obolenja, ki so po navadi posledica oksidativnega stresa. Omeniti moramo še to, da je v šipku skoraj izjemna količina vitamina C, zato je še kako pomemben tudi za krepitev imunskega sistema in obvarovanjem zdravja pred prehladnimi obolenji ter gripo.
Vir železa
Zmotno je prepričanje, da je zgolj v živilih živalskega izvora veliko železa. Zelo dober vir železa je tudi šipek, prav tako nekatere druge rastline. Šipek bo v veliko pomoč pri preprečevanju slabokrvnosti, koristi pa tudi za izboljševanje prekrvavitve.
