Kot vse ostale kapusnice tudi cvetača vsebuje lahko prebavljive beljakovine, ki pomagajo tudi zoper želodčne in črevesne težave. Sicer izvira iz severovzhodnega Sredozemlja, prve zapise o njej pa so ustvarili že Arabci v 12. stoletju.
Odlična pomoč
Cvetača ugodno vpliva na prebavo in presnovo, zato poskrbite, da bo čim pogosteje na vašem krožniku. Vsebuje le 22 kalorij na 100 gramov, kar pomeni, da je odlično dietno živilo. V njej najdemo veliko vitamina C, že omenjenega vitamina K, pa tudi folne kisline, ki je izjemno pomembna za zorenje rdečih krvničk. Vsebuje tudi veliko mineralov, med katerimi prednjači kalij. Iz telesa odvaja odvečno vodo, krepi imunski sistem, preprečuje krvavitve dlesni, pomaga pri zaprtju, težavah z mehurjem, uživajo pa jo lahko tudi sladkorni bolniki in tisti s črevesnimi in želodčnimi težavami.
Kako jo kuhamo?
Cvetača med kuhanjem rada razvije neprijeten vonj. Tega lahko omilimo tako, da jo pred kuhanjem blanširamo. Ne kuhajte je v zaprtih posodah, saj bo tako hitro razpadla, vonj pa bo še izrazitejši. Cvetačo kuhamo v kropu samo toliko, da je še čvrsta na ugriz. A vodo posolimo šele tik pred koncem kuhanja. Nikar je ne kuhajte v aluminijastih loncih, saj se bo v tem primeru obarvala sivo. To pa lahko preprečite tako, da v vodo, v kateri se cvetača kuha, dodate nekaj kapljic limoninega soka ali kisa; nekateri uporabijo tudi mleko.
Kako jo pripravimo?
Cvetača je okusna in zdrava v vseh oblikah. Lahko jo jeste surovo, kuhano ali pečeno, iz nje pripravite kremne juhe, enolončnice, solate, pireje, pice in narastke. Cvetača ne vsebuje škroba in ogljikovih hidratov, zato je nepogrešljiva tudi na krožnikih dietikov, športnikov in ljudi, ki posegajo po zdravi in uravnoteženi prehrani.