Mnogi menijo, da zastirka služi samo preganjanju plevela. A glavni pomen zastiranja je varovanje prsti pred vremenskimi nevšečnostmi. Obenem pa se v tleh ustvari ugodna klima za koristne mikroorganizme.
Slovenski zelenjavni vrtovi so večinoma gnojeni z organskimi gnojili. Razveseljivo je, da kljub veliki ponudbi gnojil na trgu še vedno prevladuje gnojenje s pravim hlevskim gnojem. Še bolje bi bilo, če bi bil gnoj kompostiran. Kajti če je v prsti dovolj organske snovi, mi pa poskrbimo še za ustrezne rastne razmere, potem dognojevanje praktično ni potrebno. Organska snov je namreč stalna zaloga hranil, ki se sproščajo počasi in so rastlinam tako ves čas na voljo. Vendar je za potek mineralizacije, to je namreč pravilen izraz za postopek sproščanja hranil iz organskih snovi, potrebnih nekaj pogojev.
Ugodni pogoji
Prvič: tla morajo biti živa. Številni mikroorganizmi, pa tudi nekatera večja bitja, celo deževniki, sodelujejo v procesih razkrajanja, v katerih organska snov razpade na tako majhne kemične delčke, da se rastline z njimi lahko hranijo. Ob gnojenju s kompostiranim hlevskim gnojem je teh živih bitij v tleh največ. Seveda jih je veliko tudi v drugih organskih gnojilih oziroma se ob gnojenju z njimi hitro razmnožijo v prsti našega vrta. Zato moramo paziti, da jih ne uničimo. Njihov največji sovražnik so pesticidi. Ob vsakem škropljenju po rastlinah nekaj tekočine pade tudi na tla in zato propade nekaj tisoč, če ne milijon teh koristnih bitij.
Ne pretiravajmo!
Opozoriti velja tudi na naravne pripravke, ki učinkujejo močno antibiotično. Zelo močan je, na primer, žajbljev pripravek, pa tudi pripravek iz listov in ostankov čebulnic ne zaostaja za njim. Zato tudi z njimi ne smemo pretiravati.
Vlažna in zračna tla!
Naslednji pogoj so še vlažna in tretji pogoj zračna tla. V takšnih razmerah se torej v vrtnih tleh za rastline nabere povsem dovolj hranil. Ob tem moramo tla še redno rahljati, okopavati in tako vzdrževati rahlo in vlažno prst.
