Eduard bo v 24 urah poskušal opraviti tri športno-rekreativne podvige. Najprej je na vrsti potop na najglobljo točko slovenskega morja, sledi kolesarjenje od slovenske obale do Julijskih Alp, nato pa še vzpon na in sestop s Triglava.
Ekstremni podvigi oziroma izzivi so težki in naporni, a imajo tudi prav poseben čar. Tega pa jim daje nepredvidljivost. In ker v miselnosti ekstremnih športnikov ni prostora za iskanje izhodov ter umikov, temveč samo za iskanje poti do cilja, nepredvidljiv izziv samo še raje sprejmejo. »In tako se je zgodilo tudi pri Edspediciji. Nekaj, kar se je sprva zdelo, da bo bolj ali ne rutinski del podviga, je zdaj postalo skoraj največji izziv podviga,« je Eduard Žalar pojasnil trenutno stanje. Edspedicijo je namreč zgolj teden dni pred podvigom presenetila obilica snega v Julijskih Alpah, tako da so razmere enake zimskim. Skoraj tri metre snega je na Kredarici, temperature pa močno pod ničlo.
Tik pred začetkom podviga novi izzivi
Edspedicija je torej še pridobila alpinistični pridih, atraktivnost, kontrastnost in seveda tudi težavnost. »To mi je na neki izkrivljen način všeč,« se je namuznil Eduard. Zadnji dnevi so pri njem posledično posvečeni ravno temu – organizaciji in vpeljavi nujnih prilagoditev izvedbe alpinističnega dela, zdaj ko so razmere nekoliko drugačne. »Celoten podvig sam po sebi predstavlja velik organizacijski in logistični zalogaj, neorganizacija pa hitro lahko pogoltne dragocene minute. Zimske razmere na Triglavu so tako samo še zaostrile kritičnost časovne izvedbe in vse bo moralo potekati resnično popolno. Osredotočenost zadnjih dni je torej na organizacijski prilagoditvi še bolj ekstremnim razmeram, da se bo Edspedicija še vedno lahko izvedla,« je povedal Eduard.
Brez ustreznih priprav in podpore bližnjih ne bi uspelo
Priprave na Edspedicijo so skoraj pri koncu in vsekakor so bile zelo zahtevne. Ne gre namreč zgolj za treninge. »Priprave vzamejo več kot celega človeka,« je zatrdil Eduard. »Za tovrsten podvig moraš biti psihično in fizično brezpogojen.« In ker je vsakodnevni realnosti in obveznostim nemogoče ubežati, je izvedba priprav še toliko težja. Življenje ekstremnega športnika zato ni mogoče brez prijateljev, družine. »Potrebuješ podporo in pomoč. To pa lahko dobiš samo pri ljudeh, ki te razumejo, te poznajo in ki si jim na neki način tudi navdih. Prav vsem mojim bližnjim se moje početje dozdeva smiselno, saj poznajo mojo življenjsko filozofijo, mojo vizijo, moje poslanstvo,« svoje prijateljske in družinske vezi zelo ceni Eduard.
Oblikuje se že ideja o novem izzivu
Človek je narejen, da se razvija, napreduje. Življenje pa je najlepše, kadar ga kroji čim več nepozabnih trenutkov. »Če bi se še enkrat odločil za Edspedicijo? Takoj!« je prepričan Eduard, ki je pojasnil, da gre za nepozabno izkušnjo. Za konec nam je še zaupal: »V mislih imam pripravljen že nov izziv!«
