Jaka, ki že nekaj let dela v družinskem mizarskem podjetju, je razmišljal, kako bi naravi vrnili, kar je za potrebe mizarstva posekanega. »Delo z lesom ljudi veseli, po drugi strani pa je to še vedno industrija. Čeprav smo majhna delavnica, imamo še vedno občutek, da jemljemo naravi. Želel sem, da bi naši ljudje po opravljenem delu domov hodili z zadovoljstvom, da so naredili nekaj dobrega za planet.«
Ko je brskal po internetu, je našel organizacijo in z njeno pomočjo so postali prvi CO2-obrtniki v Sloveniji, kar pomeni, da posadijo toliko dreves, kolikor jih porabijo. Kako? Glede na porabo lesa in CO2 izračunajo, koliko dreves morajo posaditi. Lani je organizacija Eden Reforestation Projects v njihovem imenu posadila 500 dreves. Ideja je povsem navdušila tudi Miha, Jakovega brata. »Ker smo se ob tem, kar smo naredili, tako dobro počutili, sva z Jakom začela razmišljati, kako idejo sajenja dreves razširiti, kako vsakemu človeku omogočiti, da s sajenjem dreves pomaga naravi,« pravi zagreto.
Tako sta prišla do zapestnic. »Ideja, da bi za neko dobro delo dobil še spominek v obliki modne zapestnice, se nama je zdela super. Poleg tega zapestnica ljudi še naprej spodbuja k ozaveščenosti.« Rodil se je projekt Treecelet, ki se po družabnih omrežjih vedno bolj širi in postaja prepoznaven. Ideji sta se pridružila še Domen, ki je sicer v družinskem mizarskem podjetju odgovoren za marketing, in Žiga, Mihov prijatelj – vsak je odgovoren za svoje področje. »Prodajamo modne zapestnice in sadimo drevesa. Nismo dobrodelna organizacija, ker bi za cilj, torej posaditi milijon dreves, potrebovali vsaj deset let, tako pa smo izračunali, da bi ga lahko dosegli v treh letih. Na voljo imamo tudi več sredstev za oglaševanje, recimo družabna omrežja, kjer nas ljudje opazijo in se zgodba hitreje širi.«
Posadili so že več kot 3000 dreves
Kako so se tako mladi fantje, ki jim v teh letih (stari so od 21 do 27 let) gredo po glavi po navadi povsem druge stvari, odločili za tako lep projekt? »Les naju z Jakom obdaja že vse življenje, čut do narave imava verjetno v genih. Spomnim se, da sem pogosto pobiral papirčke za ljudmi, ko sem bil majhen,« pravi Miha. Domen pa: »Prav lahko, da bomo naravne posledice, o katerih toliko govorimo, mi mladi še doživeli, zato lahko tudi mi nekaj prispevamo, da se stvari izboljšajo, in pomagamo planetu.« »Naša največja motivacija je zapuščina, ki bo ostala za nami; večja od nas. Kako malo je treba, da narediš nekaj, kar te bo preraslo in prispevalo k boljši prihodnosti,« dodaja Miha. Čeprav so projekt intenzivno pripravljali kar nekaj mesecev, je zares zaživel šele v zadnjem mesecu. Pa so že doslej s pomočjo ljudi, ki so kupili zapestnice, zasadili več kot 3000 dreves. Ker Slovenija nima toliko težav s krčenjem gozdov, pravijo fantje, organizacija Eden Deforestation Projects, s katero so pogodbeno povezani, v njihovem imenu sadi drevesa na Madagaskarju in v Indoneziji.
Od tri do pet dreves za eno zapestnico
Za vsako prodano zapestnico organizaciji prispevajo denar za od tri do pet dreves, odvisno od cene zapestnice iz poldragih kamnov. »Izbrali smo jih tudi zaradi simbolike – iz kamnov delamo drevesa, iz opustošenja raste življenje,« razmišlja Jaka. Za sajenje dreves organizacija Eden Reforestation Project zaposli lokalne prebivalce. »Tako naredimo kar dve koristni stvari.«
Poleg tega, da na opustošeno zemljo spet zasadijo drevesa, pripomorejo k temu, da ljudje gozdov ne izsekavajo za sajenje donosnejših vrst, kot so palme, kava, kavčuk. »Na ta način pripomoremo k lajšanju vzroka in preprečevanju posledic. Problematika krčenja gozdov je preveč kompleksna in ne mislimo, da jo bomo rešili, naš cilj je ozaveščati ljudi in jih spodbujati k reševanju problema,« pravi Jaka.
Miha namerava avgusta obiskati eno od prizadetih območij v Indoneziji. »En tak primer je otok Biak, kjer razlogi za krčenje gozdov niso samo človeške narave. Pred dvajsetimi leti jih je zdesetkal potres, pred nekaj leti pa še cunami. Seveda pa je v Indoneziji še kar nekaj takih opustošenih delov, recimo osrednji del Jave.«
Fantje so prepričani, da jim milijon dreves ne bo uspelo zasaditi samo s pomočjo Slovencev, zato si želijo akcijo razširiti izven naših meja in združiti čim več ljudi. Fantje rade volje odgovarjajo na vsa vprašanja, odzivi na plemenito akcijo so pozitivni, in to jih spodbuja ter napaja, da gredo v nove podvige.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
