Med deli Mariboru, ki ju loči Drava, so prisotne velike programske in oblikovne razlike.
Spremembe, do katere mesto potrebuje, se morajo odražati v percepciji pomena ureditve javnega prostora. V središče urbanističnega razmišljanja je potrebno postaviti kvaliteto bivanja. Prometne ureditve bo potrebno podrediti trajnostnim oblikam prevoza (hoja, kolesarjenje in javni prevoz) in vzpostaviti identiteto prostora z dvigom pomena mestnih četrti. Končni cilj je prenova javnega prostora v naseljih, kot so S-23, Nova vas, Stanovanjsko naselje ob Goriški ulici, stanovanjska naselja ob Ptujski cesti na Teznu in Pobrežju itd.
V okviru zelenih površin je potrebno odpraviti velik primanjkljaj primernih parkovnih površin glede na dostopnost, velikost in opremljenost za ustrezno zadovoljitev rekreativnih in socialnih potreb prebivalcev. Izkoristiti moramo potencial povezave zelenih prvin na robu z mestnim tkivom. Zato bomo učinkovito urejali in upravljali mestne gozdove ter izoblikovati sistem drevoredov. Zagotovili bomo prilagoditev zelenih in parkovnih površin novim bivalnim zahtevam.
Mestni park je je priljubljeno sprehajališče in stičišče prebivalcev mesta vseh generacij, je tudi privlačna turistična točka. Zadnja leta ni bil primerno vzdrževan, zato bomo pričeli z njegovo obnovo. Del parka bomo uredili za pse. Ob Pekrskem potoku v Mariboru bomo parkovno uredili sprehajalne poti. Prisluhnili bomo občankam in občanom in pričeli z nujno obnovo otroških igrišč in izgradnjo novih.
Mariborski otok je pomemben habitat živalskih vrst, predvsem ptičev. V zimskem času predstavlja zatočišče vodnih ptic, popisanih je bilo 75 vrst. Poleti na otoku deluje privlačno in žal edino delujoče letno kopališče, dograjeno leta 1930, ki je nujno potreben obnove.
Bodimo spet Maribor.
