Stari zapisi potrjujejo njeno vsestranskost, v času življenja Julija Cezarja je veljala za zdravilno rastlino, uporabljali pa so jo tudi kot okras. Danes jo uporabljamo predvsem v kulinarčine namene, saj odlično izpopolni okus številnim jedem, odlična pa je tudi za pripravo pesta in številnih drugih jedi.
Bazilika na vrtu
Bazilika je zelo občutljiva na nizke temperature, zato jo na vrt posadimo šele, ko temperature čez noč ne padejo pod 10–15 stopinj. Gre za enoletnico, ki tvori od 40 do 60 centimetrov visok in močno razvejan grmiček. Listi so jajčasti, dolgopecljati in včasih nekoliko nazobčani. Cvetovi so beli ali nežno rožnati. Ko začnejo veneti, jih odtrgamo in posušimo, seme pa shranimo za prihodnjo sezono.
Bazilika velja za odlično zdravilo zoper astmo, pljučna obolenja in vnetje ledvic. Lajša uriniranje in krepi krvni obtok, koristna pa je tudi pri blaženju kašlja.
Nad želodčne in prebavne težave
Bazilika dobro dene ob različnih želodčnih in prebavnih težavah. Preprečuje tudi napenjanje, zato jo je dobro dodati jedem z veliko škroba, torej stročnicam. Pomaga tudi pri prebavi hrane in obenem spodbuja delovanje želodca. Krepi tek in spodbuja delovanje peristaltike pa tudi praznjenje črevesa. Hitro bo preprečila tudi črevesne krče in ugodno vplivala na ravnovesje črevesne mikroflore.
Bazilikin čaj
Za pripravo čaja lahko uporabite tako svežo kot posušeno baziliko. Pri sveži lahko uporabite celotno rastlino, brez korenine, pri sušeni cvetove in liste. Čaj bo pomagal pri že omenjenih prebavnih motnjah, priporočajo pa ga tudi ljudem z blagimi depresijami in nervozami. Bazilika velja tudi za afrodiziak, saj spodbuja spolni nagon, zato je primerna tudi za tiste, ki imajo slabo potenco. Čaj je dobro uživati zmerno. Najbolje dvakrat na dan, zjutraj in zvečer po eno skodelico. Je nekoliko neprijetnega okusa, kar pa lahko omilite z dodatkom limone.
